Linda Schierse Leonard je uveljavljena ameriška pisateljica in psihoterapevtka, ki se uvršča v t. i. jungovsko šolo psihoanalize. V svoji knjigi Ranjena ženska spregovori o modelih in arhetipih, ki vladajo odnosu oče in hči.
V delu Ranjena ženska izhaja iz primerov svoje terapevtske prakse, v kateri se pogosto srečuje z ženskami, ki jih je travmatsko zaznamoval nezdrav odnos bodisi z očetom bodisi s patriarhalno usmerjeno družbo, ki kot slab oče zmanjšuje vlogo in vrednost žensk.
Pri svojih pacientkah je avtorica odkrila dva osnovna vedenjska vzorca in ju poimenovala 'večna deklica' in 'amazonka v oklepu', v knjigi pa ju opisuje skozi konkretne ženske usode ter bogastvo primerov iz literature, pravljic, mitologije, filma in gledališča:
- Večna deklica je odvisna in pasivna ženska, ki usmerjanje svojega življenja in identitete prepušča drugim: očetu, strogemu možu ali okolici sploh. Seveda se kaže v različnih življenjskih stilih: kot ljubka punčka, deklica iz porcelana, visokoleteča ali izločenka.
- Njen nasprotni pol, amazonka v oklepu, se v reakciji na očeta poistoveti z moškim egom in očetovsko vlogo, kar pa je pogosto samo oklep, ki skriva njeno mehko jedro.
Kako pomemben je odnos hčere z očetom, kaže tudi dejstvo, da ženska, ki v otroštvu ne vzpostavi dobrega odnosa s svojim očetom, z veliko verjetnostjo tvega, da bo imela vse življenje težave z moškimi.
No, ali lahko ženska sama prekine začaran krog?
"Seveda oba starša igrata pomembno vlogo v življenju svojih otrok," je prepričana Linda Schierse Leonard.
Družina je pravzaprav tista, iz katere potegnemo svojo osnovo, je naš poligon za učenje veščin odnosov z drugimi, ki jih imamo vse življenje.
Raziskave so pokazale, da na odnos odraslih žensk z moškimi močno vpliva odnos oče–hči. Prav od očeta deklica dobiva prve informacije o sebi kot ženski, o moško-ženskih odnosih pa se uči od svojih staršev.
Starš nasprotnega spola otroka uči, kaj je treba narediti, oseba istega spola pa mu pokaže, kako je to treba narediti. Tako deklici oče pove, kaj bi morala narediti, mama pa ji pokaže, kako to uresničiti.
Če se starša dobro razumeta, bo podoben odnos s svojimi partnerji pričakovala tudi deklica.
Če je oče grob in nepozoren, bo ta pričakovala podoben odnos od svojih partnerjev. Povsem podzavestno bo dekle potegnilo zaključek:
"Če je oče dober z mano, potem sem spoštovanja vredna oseba, če me oče ves čas kritizira, to pomeni, da nisem dobra."
In tako bo povsem nehote v svoje življenje pripeljala moške, ki niso dobri z njo. Če se take slabe zveze nadaljujejo, je ženska nezadovoljna in nesrečna, zato bi morala nujno nekaj spremeniti in prekiniti vzorec, ki ji ne prinaša nič dobrega.
Dobro je, da očetje hčere kdaj pohvalijo, da se z njimi resno pogovarjajo in tudi šalijo, saj tako razvijajo komunikacijske spretnosti v odnosu do nasprotnega spola. Hčerke se imajo tako možnost naučiti, kako v odnosu do moških včasih prevzemati pobudo in biti samozavestna pri izbiri partnerjev, in ne pasivno čakati, da jo bo nekdo izbral za svojo last ali okras.
Strokovnjaki pravijo, da je za žensko zelo pomembno, da spozna, da sama izbira partnerje, da si ona želi partnerjev, ki do nje niso prijazni in ljubeči. Ni res, da se ženskam moški ponujajo, samo izbirajo lahko. Res pa je, da ženske podzavestno izbirajo moške, ki so podobni njihovim očetom. A takoj, ko se tega začnejo zavedati, lahko same izstopijo iz začaranega kroga napačnih moških.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
