Onkraj 'velike luže' je v zadnjih nekaj letih že steklo nekaj zanimivih tožb zaradi diskriminacije na osnovi videza, v Daily Mail pa prav te dni pišejo, da se nekaj takšnih tožb pripravlja tudi v Veliki Britaniji.
Ekonomist in avtor uspešnice Beauty pays (Lepota se izplača), Daniel Hamermesh, trdi, da se diskriminacija glede na videz (lepi vs nelepi) ne razlikuje kaj dosti od tiste, ki diskriminira na temelju rase ali invalidnosti, ter da si neatraktivni ljudje še kako zaslužijo vso pravno zaščito pred tovrstno diskriminacijo!
"Moja raziskovanja kažejo, da privlačni ljudje več zaslužijo, si hitreje najdejo dobro situiranega sopotnika, jo bolje odnesejo, ko se v banki menijo za hipoteko in kredit ..." našteva Hamermesh.
"Vsi tisti ljudje, ki se enostavno niso rodili dovolj lepi, pa si tukaj ne morejo kaj dosti pomagati. Zares ne vidim razloga, ki bi nam preprečeval, da zaščitimo nelepe ljudi pred diskriminacijo, ravno tako kot skušamo pred njo ščititi invalide ali rasne in verske manjšine."
In kdaj se t.i. lepotna diskriminacija prične? Od kje izvira?
Pravijo, da se ljudje predsodkov naučimo (nikakor se torej z njimi ne rodimo), kar pomeni, da gre njih vznik iskati v zgodnjem otroštvu in družbeni sredini.
Vrtec, šola, fakulteta ...
Povzemamo zanimiv intervju iz revije Lisa z osnovnošolsko učiteljico, ki je želela ostati neimenovana.
Učiteljica v podaljšanem bivanju, po izobrazbi etnologinja in kulturna antropologinja, meni, da je človeško, če je nekdo lep, v prvem stiku z njim biti bolj prijazen in da je precej bolj verjetno, da boš bolj priljubljen, če si prijetnega videza.
Ste opazili, da imajo manj lepi, simpatični učenci v šoli težave?
N. N.: Mislim, da je lažje, če si prijetnega videza. Tudi v odnosu med učiteljem otrokom. Ne gre za to, da je otrok lep, kar je to pri otrocih zelo subjektivno. Prej bi rekla, da so nekateri otroci bolj simpatični, k čemur pripomorejo tudi nekatere značajske lastnosti. Rekla bi, da je, če je nekdo lep, človeško, da si v prvem stiku z njim bolj prijazen. Mogoče je zaradi tega tudi bolj sprejet in tudi zaradi tega bolj odprt. Poznam primer, ko je strašno simpatična punčka imela težave z vključevanjem v razred, ker je malo bolj konfliktna. Zasledila pa sem tudi raziskave, v katerih se je izkazalo, da imajo ljudje prijetnejšega videza več možnosti v stiku z ljudmi. Mogoče so na prvo žogo prej sprejeti. Očitno tako delujemo. Normalno je, da v razredu do simpatične punčke ali fantka stopiš z nasmeškom.
Se je treba ukvarjati s tem, da si bolj simpatičen in bolj lep, se pravi bolj sprejemljiv?
N. N.: Simpatičnost je nekaj, česar ne bi mogla prilepiti le na videz. Gre za odnos, za način komuniciranja, prijaznost, nasmejanost, tudi odnos do sebe. Prijateljica rada reče: Lažje je, če si dobro videti.
Ste opazili, da bi kateri od otrok v šoli zaradi lepote imel težave?
N. N.: Tudi to je možno, čeprav za osnovno šolo tega še ne bi mogla reči. Ukvarjanje z videzom v nižjih razredih še ni toliko izraženo. V tem obdobju se bolj starši ukvarjajo z videzom svojih otrok. Lahko so otroci z lepimi potezami, pa se s tem sploh ne ukvarjajo. So pa otroci, ki jih starši oblačijo usklajeno in jim tako pravzaprav privzgojijo ukvarjanje s samim sabo. Da se tako oblečeš, tudi sodi v sprejetost oziroma v to, ali si videti dobro ali ne, ali si lep.
Je možno, da otrok dobi slabšo oceno, ker je manj simpatičen?
N. N.: Za ocene bi težko rekla, čeprav je vsaka ocena subjektivna. Že pri izbiri predsednika razredne skupnosti, ki ga izbirajo otroci, gre za kup lastnosti. Največkrat izberejo nekoga, ki je bolj priljubljen. Mnogo večja verjetnost je, da boš bolj priljubljen, če si prijetnega videza in se tudi vedeš, kot da si 'kralj terena'.
Gre za tiste bolj samozavestne?
N. N.: Ja, in tiste z dobro samopodobo, čeprav je zelo odvisno. Na naši šoli imamo težave z ličenjem punc. Ličiti se začnejo že v 6., 7. razredu, odvisno od generacije do generacije; odvisno je tudi, kaj je učiteljem lepo in kaj ne. Kar učiteljem ni lepo, je učencem, se pravi med samimi vrstniki, lahko lepo. Za učitelja in odrasle je močno naličena 13-letnica lahko odbijajoča, medtem ko je med vrstniki to drugače. Gre za generacijski preskok. Prebadanje telesa in uhančki so lahko nekaj zelo estetskega, tudi tetovaže, nekomu pa se to zdi odurno, odbijajoče. Sploh tetovaže, ki so lahko sporočilne, saj so zelo stara stvar in so znamenje statusa ter tudi lepote. Prebodena meča, ustnice – to je lahko za našo kulturo odbijajoče, v drugi kulturi pa je lahko simbol lepote.
Imajo lepši ljudje več možnosti?
N. N.: Rekla bi, da več 'kredita'. Mogoče se to pri ocenah ne pozna toliko, ker so v šoli precej stroga merila, dodelana in napisana, čeprav je vprašanje, koliko so učitelji objektivni. Možno pa je, da je nekdo, ki je simpatičen in ga vrstniki upoštevajo, bolj priljubljen in se mu malo pogleda skozi prste ter si lahko dovoli malo več. V smislu, da lahko malo več duhoviči, se lahko več oglaša, je lahko bolj nemiren … Mi je pa to zelo težko omejiti na lepoto, saj so nam lahko všeč zelo različni otroci in ljudje. Lahko imajo neko posebnost, karizmo, nekaj izžarevajo, imajo neko energijo …
Kaj pa odziv drugih na nas?
N. N.: Prvi odziv, ki ga dobiš od drugih, ko te nekdo pogleda in ti pove, ti pa si dobro videti ali lušten si, je zate pozitiven, veliko bolj, kot če te zmerjajo. Čeprav se tudi zmerjanje začne zelo zgodaj: Ta ima čudno frizuro. Ta je čudno oblečen. Bolj greš v puberteto, močnejši je pritisk vrstnikov. Tudi med njimi ni dobro izstopati.
Smo le narejeni tako, da hočemo ugajati?
N. N.: Ja. Razvojno so med puberteto vrstniki zelo pomembni, ker se takrat začnejo postavljati po robu avtoritetam: staršem in učiteljem, zahtevam vrstnikov pa ne. Želiš pripadati nekemu krogu in biti enak med enakimi.
Priporočamo v branje!
V eni od starejših edicij Mladine so objavili temu soroden, vsekakor pa nadvse zanimiv intervju na temo lepotne diskriminacije.
V njem dr. Petar Turčinović, profesor psihologije na Filozofski fakulteti na Reki, med drugim trdi, da zunanji videz močno vpliva na naše življenje, pa tudi na razvoj naše osebnosti in to veliko bolj, kot si mislimo. Leta 1977 se je med prvimi na svetu odločil raziskati to področje in dokazal, da so tisti, ki jih okolica označi za grde, žrtve negativne diskriminacije, tisti, ki jih okolica označi za lepe, pa žrtve pozitivne diskriminacije.
Intervju z naslovom 'Lepota je veliko breme' je dostopen tudi na spletu in ti ga v branje toplo priporočamo.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
