Krhka meja med občudovanjem in zlorabo

Zgodba o deklicah, ki so jih izdali tisti, ki so jim najbolj zaupale. Gre za dejanje, ki jih zaznamuje do konca življenja.

Za nekatere so majhne porednice, punčke z velikimi radovednimi očmi, cvetlični popki, ki naj bi jih opeval že Vergil, ali nimfice, kakor jih je poimenoval pred skoraj pol stoletja Vladimir Nabokov v kontroverzni knjigi Lolita. Za odraslega in normalnega človeka pa je to otrok, ranljivo bitje v obdobju, v katerem začenja oblikovati krhke temelje svoje identitete.

Občutljivo obdobje

V sodobnem ameriškem filmu Trinajstletnice se sprašujejo, kaj pomeni trinajsto leto. V teh letih se vsak otrok začne spraševati, kdo je, kako bi našel svojo pot, svoj izraz, svoje mesto v tem prostoru, ki pa ga, kot tudi v filmu neprizanesljivo prikažejo, kroji neizprosen svet potrošništva, mamil, seksa in nasilja.

Čeprav se film ukvarja s prihodnostjo ameriških deklet, ga z lahkoto lahko prenesemo tudi v naše okolje. Je provokativni portret vsega, kar danes čutijo, prestajajo in o čemer razmišljajo deklice, ujete v vrtince občutij, ko je popolnoma vse, kar storijo, povedo, želijo - neznanskega pomena. Čas, ko je pred njimi še vse življenje. Toda kako na to pot, kako naprej, če te že na samem začetku zlorabijo?

Najstnice, muze pesnikov?

“Povabil me je v svoj kabinet. Da bi mi nekaj pojasnil. Da bi se o tem natančneje pogovorila in bi mu povedala, kako jaz razumem tiste verze pesnika. Vedel je, kako ljubim poezijo. Moje mnenje naj bi mu bilo pomembno. Laskalo mi je, saj je bil moj vzornik in ne le učitelj. In res mi je bral.

Kar nekaj časa je minilo, preden sem dojela, da se me je začel vedno manj po naključju dotikati. Ker za hip nisem verjela svojim očem, sem vstala, on pa je nadaljeval. Čutila sem njegovo neprijetno sapo, ko mi je z roko segal pod krilo in nekaj časa mrmral neke čudne stihe. Ne spomnim se, koliko časa sem stala kot vkopana, dobesedno v nekem stanju, ki ga je težko pojasniti. Popoln šok.

Naslednja slika je pred našo hišo, ko sem še vsa tresoča poskušala umiriti svoje dihanje in se pojaviti pred domačimi. Bila sem stara trinajst let,” pripoveduje danes 35-letna Jasna, ki jo je spolno nadlegoval njen učitelj, pesnik. Nikomur ni povedala. Nekaj let kasneje je izvedela, da si je vsako leto izbral eno od deklic, najbolj ranljivo, ki mu je zaupala. Je bilo to, da je bil pesnik, naključje?

V grški mitologiji so muze, hčerke Zevsa in Mnemozine, ki jih je bilo devet, skrivnostne boginje umetnosti in znanosti. So predvsem zavetnice pesnikov, ti pa so jih dostikrat našli v zelo, zelo mladih deklicah. Menda jih je opeval že Vergil, Petrarcova muza je bila stara komaj dvanajst let, znamenita Dantejeva Beatrice pa komaj devet!

Da pa ne bi kar vseh pesnikov in kovalcev stihov metali v isti koš, smo o naši temi povprašali mladega, sodobnega pesnika Jurija Hudolina, ki je bil jasen: “Pesniki imajo različne muze, čeprav se ljubezenska poezija večinoma osredotoča na žensko. Petrarkina Laura in Prešernova Julija sta dve od muz nesrečne zaljubljenosti.”

Meje zrelosti so zabrisane

Vemo, da sta oba pesnika o ‘svojih’ muzah zgolj sanjala, zato je njuna poezija predvsem polna hrepenenja in žalosti. V sodobnem svetu so stvari nekoliko drugačne, čeprav je pesniški svet še vedno pesniški svet in pesnikova občutljivost se ne bo nikoli spremenila.

Sodobna civilizacija je vajena različnih seksualnih in ljubezenskih praks; danes ni več prepovedano govoriti o homoseksualcih, lezbijkah, heteroseksualnosti, biseksualnosti itd. Je pa prepovedano in kaznivo biti pedofil.

Ker je evolucija človeka iz otroka v ‘fizično’ zrelo osebo iz leta v leto hitrejša, so meje večkrat nevidne in zabrisane, vsaj navidezno. Nekaj drži; vedno več je mlajših in zelo mladih lepotic, očarljivih deklet, ki z videzom, obnašanjem in s koketiranjem skrijejo svoja leta. In tako se človek lahko zagleda v nekoga, za katerega kasneje izve, da jih ima le trinajst.

“Meni se pedofilija gnusi kot dejanje in se mi gnusi tudi v umetnosti. Še zdaleč se ne štejem za konzervativca in tudi nimam tradicionalnega, recimo temu klasičnega pogleda na umetnost, vendar pa se mi pedofilska nagnjenja v književnosti upirajo. Poznam nekaj primerov in nekaj ljudi ... Zreli ljudje se zaljubijo in opevajo zrelega človeka. Fizično se moraš zliti z določeno psihološko uravnoteženostjo, če nočeš artikulirati perverzije in sprevrženosti. To pa so znotraj kulture že drugi fenomeni, ki nimajo veliko povezave z ljubeznijo in idealiziranjem, ki ga ljubezenska lirika absolutno potrebuje,” meni Jurij Hudolin.

Vsak otrok ima pravico do otroštva

Jasna je verjela svojemu učitelju, zato jo je dejanje še bolj prizadelo. Poudariti moramo, da se spolna zloraba dogaja vsak dan okoli nas. Storilec ali storilka išče otroka, ki mu / ji po njegovem / njenem občutku nekaj manjka, zato storilcem ti še bolj zaupajo. In prav to zaupanje je do konca in na najbolj podel način zlorabljeno, ob tem pa ponavadi storilci osebo ustrahujejo, da ta molči za vedno. In ravno to je narobe.

Doc. dr. Darja Zaviršek poudarja: “Vsak otrok ima pravico do otroštva. V slovenskem prostoru, kjer ostaja še veliko skritega in neizrečenega, ljudje zaradi lastnih strahov verjamejo, da je bolje, da se ‘teh reči’ ne dotika in vanje ‘ne dreza’, saj to lahko pripelje do novih in hujših zlorab.” In ravno to je globina problematike, ob kateri naletimo na ledeno goro.

Čeprav v tem prispevku pišemo o trinajstletnicah, spolnem nadlegovanju deklic, rosno mladih najstnic, ni to nič drugega kot nadlegovanje otroka, ki mu na ta način škoduje družinski prijatelj, sorodnik, učitelj - nekdo, ki ga otrok pozna in mu zaupa. V Sloveniji je v povprečju vsako leto spolno zlorabljenih 80 otrok, ki v 90 odstotkih primerov poznajo svoje mučitelje.

Kaj je spolna zloraba, je jasno definirano: “Vsako dejanje, pri katerem storilec uporabi otroka za svoj spolni užitek. Pri tem ni nujno, da pride do spolnega odnosa v ožjem pomenu besede, ampak je to lahko kakršno koli otipavanje oziroma spolno dejanje.”

Slavna Lolita

Odkod ime Lolita? Ruski emigrant Vladimir Nabokov je zaslovel z romanom Lolita, ki pa ga v Ameriki zaradi spotakljive vsebine ni mogel natisniti in je zato najprej izšel v Parizu leta 1955. O njem in sebi je dejal: “Slavna je bila Lolita, ne jaz.”

V knjigi se glavni junak, mirni in uglajeni profesor, zaljubi v drobno, nagajivo punčko z velikimi stopali in aparatom za zobe v ustih. Mož je kot štirinajstletnik že ljubil deklico, ki je kasneje umrla za tifusom, zdaj pa je spet stala pred njim in ga popolnoma obsedla. Poroči se z njeno mamo, ta kasneje v nesreči umre, in mož začne dolgo in raziskovalno pot s krmilom avtomobila v eni in z drobnim telesom v drugi roki.

‘Lolitizem’ ni bolezen sodobnega časa, res pa je, da v različnih kulturah odnos do deklic različno razumejo, prav tako tudi starostno mejo, ki določa, kdaj naj bi bila ženska zrela. Dejstvo je tudi, da otroke od nekdaj spolno in telesno izkoriščajo, za kar obstajajo tudi dokazi. Proti koncu 13. stoletja je bil v Angliji prvič izdan zakon za zaščito deklet, nekaj let kasneje pa tudi zakon za zaščito fantkov. O spolni aktivnosti priča tudi podatek o spolni obolelosti deklic. Od 13971 žensk, ki so jih leta 1899 zdravili v bolnišnicah zaradi spolnih bolezni, je bilo 434 deklic, mlajših od 14 let.

Slovenska zakonodaja v devetnajstem poglavju Kazenskega zakonika obravnava kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki v 183. členu obravnavajo spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let. Ta v prvem odstavku navaja: “Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara 15 let, pri čemer obstaja očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve, se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 5 let.” Zanimiv je tudi tretji odstavek, ki pravi: “Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara 15 let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.”

Odločilni korak

Naredi ga! V Sloveniji je veliko organizacij in skupin, na katere se lahko obrneš in poiščeš pomoč. Tudi številke zaupnih telefonov so objavljene v vseh dnevnih časopisih.

V Celju je Javni zavod Socio skupaj s celjskim Lions klubom Mozaik prvi v Sloveniji odprl prostore, namenjene otrokom, žrtvam različnih vrst nasilja. Da bi najbolj nedolžnim bitjem poskušali olajšati travmatične situacije, so prostori obenem tudi varna točka, kamor se lahko zatečejo otroci in mladostniki, ki se čutijo kakor koli ogroženi. Fantki, deklice, najstniki in najstnice. Tudi trinajstletnice, o katerih danes pišemo.

Spolno nadlegovanje ni nujno fizično nadlegovanje, temveč se lahko občuti tudi kot poniževanje, početje proti volji osebe, kateri se dogaja, in ga je treba ustaviti. Prijaviti moramo dejanje in take ljudi razkrinkati. Ne delaj se, kot da se ni nič zgodilo.

Katja Bašič z Združenja proti spolnemu zlorabljanju je povedala: “V Sloveniji je letno razkritih okoli 220 spolnih zlorab otrok. Od tega se več kot 10 % ljudi obrne na Združenje, kar je veliko. Mnogo žrtev ali staršev, ki hočejo zaščititi otroka, se lažje spopade s tem pri nas, lažje jim je govoriti tukaj. Sami otroci se težko odločajo za to.” Predvidevamo, da se oseba, ko je odrasla, lažje spopade s tem. “

Res je, odrasle preživele žrtve (mnogo žrtev namreč ne preživi, njihovo življenje je uničeno) se sčasoma pogosto odločajo, da začnejo govoriti o tem. Še vedno pa je pri njih prisoten strah. Strah pred zanikanjem. Žrtev v družini ni bila zaščitena. Kdo ji bo danes verjel! Ima popolnoma enake skrbi kot takrat, ko je bila otrok. Vendar dojame, da to tako vpliva na njeno življenje, da mora nekaj narediti. Ta potreba po razkritju je velika. Da ljudje prepoznajo, da je bila žrtev zločina. Predvsem pa, da identificira storilca, da javno spregovori o tem.”

Do 23. leta starosti ima žrtev možnost ovaditi storilca. Po tem letu zločin zastara. Vendar velikokrat Združenje kljub temu poda ovadbo. “Izkušnje z ljubljanskega tožilstva so zelo dobre, saj sledijo potrebam žrtve. Tožilec ovadbo napiše, poda poročilo, da je bila vložena ovadba, da pa se zaradi zastaranja kazenski pregon ne more izvajati. Vendar je žrtev vseeno zadovoljna, ker je dobila priznanje, da se je zločin zgodil. Gre za družbeno potrditev tega in žrtvi zelo pomaga,” pove Katja Bašič.

Dejstva:

Spolna zloraba je zločin in nikoli ni kriv otrok. Več preberi na www.spolnonasilje.over.net.

80 % zlorab se pripeti v domačem okolju. Storilci so največkrat ljudje, ki jim otroci zaupajo in jih poznajo.
Otroci redkokdaj povedo, da so bili spolno zlorabljeni. Starši so zadnji, ki za to izvedo. Mnogo zlorabljenih otrok ne pokaže znakov duševnega pretresa v obdobju zlorabljanja.
Otroci redkokdaj lažejo o spolni zlorabi.
Otrok ne odvzamejo staršem, če so jih ti sposobni in pripravljeni varovati.
Spolno zlorabljanje otrok je prisotno povsod, ne glede na etična načela, ekonomski in socialni položaj; če se bo obstoječe stanje nadaljevalo tudi v prihodnje, bo spolno zlorabljen vsak peti otrok pred svojim osemnajstim rojstnim dnem.
Žrtve zlorab so deklice in dečki, najpogostejša starost spolno zlorabljenih otrok pa je od šest do osem let.
Čeprav otroci včasih na začetku potlačijo dogodek v sebi, lahko ta kasneje v življenju povzroči resne težave velikemu številu žrtev, ki zaradi tega ne more doživeti pristne ljubezenske zveze. Vse žrtve spolne zlorabe potrebujejo in zaslužijo pomoč in podporo v času odkritja zlorabe.

Se je zgodilo tudi tebi?

Skupine za pomoč otrokom, žrtvam spolnih zlorab, sporočajo: “Če nisi prepričana, ali je tisto, kar počne s teboj, zloraba, si odgovori na naslednja vprašanja:

Te početje spravlja v izrazito nelagodje?
Ali ti je rekel, da tega, kar počne s teboj, ne povej nikomur?
Ali ti to počne za svoj užitek in se pri tem ne zmeni, kako se ob tem počutiš ti?
Ali ti grozi, če se hočeš temu upreti?

Če je odgovor na katero koli vprašanje pritrdilen, si zlorabljena.

Vesna Tripković