Koliko smo podobne zmedi, imenovani Ally McBeal?

Svet je preživel vzpone in zatone številnih generacij: na primer povojno generacijo in leto 1968. Ekologe in japije. Novejši generacijo X in golf generacijo. Sedaj je priča pohodu nove generacije žensk, združenih okoli televizijskega kulta Ally McBeal, raztresene Ally po domače.

Gre za nov družbeni fenomen, ki ga je Katja Kullmann, nemška avtorica knjige z naslovom Generacija Ally – Zakaj je danes tako težko biti ženska, poimenovala kar generacija Ally. Knjiga, ki je pred kratkim izšla v Nemčiji, se je takoj po izidu uvrstila na lestvico najbolj branih. Logično, pravijo kritiki, saj je televizijska Ally po vsem svetu obnorela predvsem ženski svet. Nekateri govorijo celo o allyjevski maniji kot neke vrste družbeni epidemiji.

Kdo je Ally

Ally McBeal (Calista Flockart) je mlada odvetnica, ki živi življenje, postavljeno na glavo. Njen bivši, s katerim sta še vedno sodelavca in v katerega je še kar zaljubljena, ima čudovito ženo Georgio. Med iskanjem pravice na sodišču je Ally vseskozi zaposlena s svojim družabnim življenjem, ki si ga poskuša na vsak način urediti. Ne more in ne more odrasti, zato lahko gre s svojo večno infantilnostjo tudi pošteno na živce.

Njena hiperaktivna moč domišljije ter sem in tja nevrotična osebnost sta dobra osnova za številne zaplete v posameznih zgodbah. Znanka Alenka pravi, da je zanjo McBealova prvi televizijski lik po Piki Nogavički, s katerim se z lahkoto identificira. “Odvetnica iz Bostona hoče vse, kariero, otroke, lepoto in ljubezen.

Raztresenka pravzaprav uteleša to, za kar si je prizadevalo žensko gibanje: je inteligentna in zaposlena, dobrega videza, a kljub vsemu neprestano v krizi,” meni Alenka. Nasprotnega mnenja je M. Dowd, ki je v New York Timesu Ally McBeal proglasila za triumfalno dekonstrukcijo feminističnega gibanja: od feminizma, prek narcisizma do mcbealizma, pravi.

Zanjo je McBealovka postfeministična metafora težavnega otroka ženskega spola devetdesetih let. Samo slednjemu pa ne gre pripisovati posledic neverjetnega uspeha TV-serije (v ZDA jo redno spremlja okoli 14 milijonov gledalcev). Ally je najprej dokaz, kako se lahko razcvetijo zasebne televizije (posebej v ameriški različici), če se držijo recepta in poskušajo staro videti na novo oziroma sredi starega odkrivati novo, je prepričana Dowdova.

“Številne ženske, posebno tridesetih let, se zagotovo prepoznavajo v Ally, serija jim ponuja nekaj podobnega identiteti. Ali celo balzam. Ko je človek priča nevrozi te veliko presuhe, egocentrične, šarmantne koze, ki se neutrudno bori z lastnimi dvomi in ki vedno znova namesto tako želenega gospoda Perfektnega sreča gospoda Zgubo, se mu zdijo lastne ljubezenske skrbi vredne le smehljaja olajšanosti,” je prepričana nemška kolumnistka Sabine Rennefanz.

Številne, predvsem samske ženske doživljajo Ally McBeal kot japijevko in protagonistko samskega življenjskega stila. Ally je nevezana, aktivna, uspešna, spontana, vedno na preži za “pravim” moškim. Nekateri teoretiki v zvezi s tem govorijo celo o razmahu samske generacije v devetdesetih, ki ji pripada tudi generacija Ally.

Sociologi so spet prepričani, da gre le še za en industrijsko sproduciran trend, ki se ne bo obdržal dlje časa. V dokaz navajajo statistike, ki kažejo, da še vedno živimo v družbi, pretežno naravnani k dvojinskemu, se pravi partnerskemu načinu življenja. Skoraj 90 odstotkov mladih pa naj bi si želelo prihodnost preživeti v srečnem zakonu. Za mnoge prav slednje pomeni najvišji življenjski cilj.

Kdo je generacija Ally

Kullmanonva odkriva: moderne Ally so ženske z letnico rojstva med letoma 1965 in 1975. So urbane, poklicno aktivne, z obveznim znanjem tujih jezikov, uspeš- ne in po vrhu vsega še prijazne. Poleg uspešne kariere so dovzetne tudi za modrosti budizma in denarne naložbe, privlači jih silikon in brez shujševalnih kur pri njih nikakor ne gre.

Pa opravki z moškimi, obsedenimi s tricepsi in bicepsi, in seveda biološka ura, ki neizprosno tiktaka. Generacijo Ally torej predstavlja občestvo žensk, ždečih pred TV-škatlo, ki jih vedno znova navdušuje živčno, a navsezadnje ljubko početje suhljate odvetnice. Tipične Ally so puberteto preživele v osemdesetih, devetdeseta pa namenile predvsem poslovni uveljavitvi in izoblikovanju sodobnega življenjskega stila.

Ste tudi ve ponotranjile Novo žensko Allyjinega kova? Vam je blizu in se z lahkoto identificirate z njo? Preverite, koliko Ally tiči v vas – tako živijo, ljubijo in trpijo aktualne tridesetletnice:

Psiha

V psihi Ally McBeal je ženska odraslost zapakirana kot podaljšek adolescence. Jane Rosenzweig meni, da gre za trend infantilizacije 20- in 30-letnic v poplavi TV-serij, ki ga je vpeljala prav Ally. (Nadaljuje ga na primer tudi popularna dr. Sydney Hasen iz Providenca.) Zanimivo nasprotje odkrijemo v množičnih serijah za najstnike, kakršni sta Felicity in Izganjalka vampirjev.

Zakaj so najstniški ženski liki prikazani kot bolj zreli, čustveno dorasli, neodvisni in samozavestni v primerjavi z resnično odraslimi ženskami, kot bi morali biti Ally ali Syd? Še nikoli doslej niso bila dekleta tako ženske in ženske tako dekliške kot danes, lahko sklenemo. Res je, da je meja med adolescenco in odraslostjo vse bolj zabrisana: mladi so v bistvu starejši in starejši so mlajši.

Poleg tega si lepotna industrija neutrudno prizadeva, da bi nas naredila oziroma ohranila mlajše, če sploh še želimo kaj romantike. Hardvarska psihologinja Carol Gilligan pa k temu dodaja še pomen družbenih norm, ki od ženske zahtevajo in pričakujejo, da bodo v prvi vrsti ugajale moškim.

Zato žensko samospoštovanje lahko zbledi z iztekajočo se adolescenco, ko mlade ženske začnejo zanemarjati svoj intelekt in pogosto kompromitirajo svojo osebnost zato, da izpolnijo družbena pričakovanja.

Kariera

Kariera namesto ali vsaj pred otrokom, morda še kaj drugega? Obvezno. Hčeram Emancipacije pogostokrat vlada maček, postžurerski, da ne bo pomote. Pripadnice generacije Ally delajo več kot samo polni delovni čas.

Poleg denarnih zadev, številnih naročil, pooblastil in skrbi za resnično življenje pa obvezno najdejo čas še za iskanje čutnosti – na primer ob ajurvedski masaži na Baliju. Pravzaprav so nekaj časa živele v utvari, da so jim pri načrtovanju lastnega življenja na voljo vse možnosti, osebne svoboščine in privilegiji. Brez omejitev.

Dokler počasi niso dojele, da kar se tiče različnosti, v bistvu niso daleč naprej od svojih makrame mam. Ker na vodilnih stolčkih še vedno pretežno sedijo moške zadnjice, in ne žensko zaobljene ritke. Kakorkoli, geslo “Otroci, kuhinja, cerkev”ni lahko spremeniti v na primer “Kariera, zadovoljnost, glamur”. Še posebno ne pri tridesetih, ko se genetski alarm oglaša vse pogosteje.

Otroci

Ženska generacije Ally ima na leto vsaj dve namišljeni nosečnosti. Ker se test nosečnosti zmeraj znova ne obarva modro, preloži temo o otrocih. Vidno olajšana z odločitvijo odlaša še naprej. Starševstvo je sicer sijajna beseda, skrb za zarod pa še vedno v 98,5 odstotka obvisi na ženskem hrbtu. Ne glede na to, hoče sodobna Ally doma imeti senzibilnega mačota, ne pa oportunističnega mehkužca.

Pa kaj, ko ta obstaja s podobno verjetnostjo kot svinja, ki nese jajca (o tem v nadaljevanju). Na začetku osemdesetih so ženske dobile prvega otroka v povprečju pri 25 letih, danes pa se jim to zgodi pri skoraj 29. Iz vaše okolice vam je lahko znano, da vse več žensk pritisne na zadnji prokreacijski gumb in prvič rodi pri 38, 39 ali celo 40 letih, ko se jim obdobje plodnosti skoraj izteka.

Morda bi bilo dobro tvegati nekaj fertilnih jajčnih celic in jih dati na hitro zamrzniti, modrujejo moderne Ally. Za vsak slučaj!

Moški

Med 27. in 30. rojstnim dnevom gospodično generacije Ally vse pogosteje obletava beseda na P: Panika, paničen strah, da se čas izteka. Poskusila je vse: razmerje na daljavo, konstelacijo v troje, ljubimce za eno noč, trdno zvezo – in čisto natančno ve, kaj hoče. Samo da tega ne najde in ne najde. Tako že stotriindvajsetič sedi z novim tipom na prvem zmenku, naravnana na usklajevanje njegovega glasbenega okusa, življenjskega nazora in humorja s svojimi predstavami in željami.

Potem – kot že tolikokrat prej – ugotovi, da to ni to, kar ona hoče. Meni, da je problem, ker ženske in moški danes preveč vejo drug o drugem. Ženska ve, kako z majhnim flirtom pritegniti njegovo pozornost, dovolj je nekaj pomenljivih nasmeškov in potem počasi zaideta v pogovor. On najprej z zanimanjem prisluhne in se vrti okoli nje.

Nato ga z ravno prav vlažnimi ustnicami razvname do konca. Le od časa do časa se gospodična generacije Ally naveliča biti na prodaj na trgu Samskih. In potem spet upa, da se bo zgodilo: nekega dne bo zrla v oči gospodu Pravemu in zadela terno.

Spolnost

Pravzaprav seks, ker beseda spolnost zveni nekako staromodno za današnji čas. Premehko. Ženskam je vendar končno dovoljeno, da se vedejo natanko tako kot moški. Ded`ca “dajo dol”, z njim nekaj ur poskakujejo v postelji, nato pa za vedno izginejo iz njegovega življenja. Toda v resnici stvari potekajo malo drugače.

Samske Ally veliko večerov prebijejo same, utrujene od dolgega delovnega dne in bolj poredko v vlogi posteljne radoživke. (Še tiste v resnih zvezah tega ne počnejo prav pogosto, ker jim je namesto koitusa po končanem delu v pisarni ljubše, če jim moški reže zelenjavo in v zabojnik odnese star papir.)

Pripadnice generacije Ally pravzaprav ne mislijo neprestano na seks, temveč so pomembni tudi jutrišnji sestanek, položaj v svetu po 11. septembru in petkova zabava. Če pa v svoje spolne fantazije vpletejo župnika, počnejo to sicer pohotno, a z velikim občutkom.

Življenjski stil

Je nekaj kul ali ni kul, se sprašujejo ženske nove generacije, ki je kot nobena doslej zrasla z zavestjo, da ima posebna oprema in oprava odločilen pomen pri pripadanju določenemu življenjskemu stilu, ker ga pravzaprav določa. “Že v osnovni šoli v osemdesetih je imel vsak razred svoje ‘zvezde’ in ‘trape’. Delili smo se na rokabilije, pankerje, rokerje in malo vzvišene poperje.

Poslušali smo Matta Bianca in Johnny hates Jazz in po svetu hodili s skrbno napravljeno frizuro, v Benettonovih puloverjih in Burlingtonovih nogavicah. Na začetku devetdesetih smo spremenili zunanji videz: moderni so bili robustni čevlji, kariraste srajce in razcapane kavbojke,” piše Katja Kullmann, ki jih ima tudi trideset. Zdaj so drugi časi in zahvaljujoč razcvetu marketinga so trendovske druge blagovne znamke.

Sodobna Ally trenutno živi v ljubki mestni četrti, v dvoinpolsobnem stanovanju s parketom ali z laminatom. Ima puritansko leseno posteljo, orhideje na okenskih policah in vedno pripravljeno vodko na ledu.

Kar se tiče kod oblačenja, pa je zanjo postalo vse težje. Ker ne gre več zgolj za predmete potešitve v omari, temveč za odločitev, katere vrste ženska naj bi bila oziroma kakšen stil bi si izbrala: moški način oblačenja je drugačen od poslovnega ali strogo klasičnega Armanija.

Odločilna je seveda prava kombinacija, ki se sploh lahko imenuje stil. Velikokrat to ni niti najmanj preprosto. H&M – cunjice v kombinaciji z džinsom znamke Dolce & Gabbana, plašč Zara z Guccijevimi visokimi čevlji so Ally prav po godu, v njenem stilu.

Lepota

Mora sodobna ženska res narediti vse za to, da se ne bi prenehala počutiti kot moški objekt poželenja? Pretiravati z motnjami hranjenja, izsesavanjem tolšče z določenih telesnih con, ravnanjem gub z injekcijami in vsaditvijo silikona? Odgovor: fitnes in post so v redu, medtem ko so ideje o vstavljanju umetnih mas v svoje telo ženski Allyjinega kova nekako zoprne. (Pa četudi zre na Lauderjev lobi s precejšnjim občudovanjem.)

Ker je nekako brutalno ženstvena. Da, Ally je seksi ženskica in kljub temu trdna kot kamen. Toda brez sanjskega telesa, živahne preteklosti in otrok jo je strah, da bo vlak odpeljal brez nje. Ker se vse skupaj pravzaprav še ni niti prav začelo oziroma je ravno zdaj čas njenega razcveta, samo da še vedno ne ve, kaj natančno hoče.

Prihodnost

Mcbealovke nekako še zmeraj mislijo, da je materinski nagon gensko vrojen, a to ni bistveno. Pomembno je zadati si dolžnost zahtevati od partnerjev in delodajalcev pravičen model delitve dela kot nekaj samo po sebi umevnega.

Sicer se lahko izteče tudi tako, da se bo vse več sodobnih Ally odločalo za “solo varianto”: samostojnih podjetnic izven hierarhij, ki vladajo v firmah ali družinah. Mogoče celo z otrokom. Toda brez moža. Lahko bi postalo naravno za svet: samostojno vzgajajoče ženske. No, bomo videle.

Cvetke, imenovane mcbealizmi

“Rada sem zmedena. To sem jaz.”

• “Humana sem, temperamentna, pregrešna in trenutno imam ovulacijo.”

• “Imam čudovit domišljijski svet, toda včasih preprosto potrebujem, da se kakšna stvar zgodi!”

• “Kdo pravi, da se ženska od časa do časa ne zmore obnašati kot moški. Videla sem bister kos mesa in si rekla, samo enkrat živiš. Bodi moški.”

• “Hej, ne reci, da ti je žal, če ti ni žal! Še pogledal nisi, koga si sunil. Kaj, če bi bila jaz stara gospa? Lahko bi padla in si zlomila kolk! Ne, nikar ne reci,da ti je žal, kadar ti ni žal!”

• “Poslušaj, ni mi treba plačati terapevta. Imam sostanovalko, ki je brezplačna.”

• “No, in? Bomo zaključili, da se je zgodilo po nesreči? Odšla je na svež zrak, se po dolgem raztegnila, njegov penis pa je padel not?”

• “Ko se končno rešim problemov, grem samo ven in si nakopljem nove!”

Vesna Fister

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc