Poglej mi si malo naslednje 'Vedno (si) tako ...'
- "... kompliciraš"
Po prepiru se želiš še pogovoriti. Rada bi razumela in bila razumljena. Vendar pa že slišiš tudi pripombe, da preveč brskaš po rani, da je vse že minilo, da se nima smisla poglabljati v ozadje prepira ... Enostavno si taka, da ne moreš konfliktov kar tako vreči čez ramo.
To je sicer malce naporno. Za druge in zate. Vendar to predvsem kaže, da si senzibilen človek, ki ima nekoliko več anten kot drugi. To je dragocena lastnost. Naučiti se moraš le še, da znaš včasih tudi na kaj pozabiti in pustiti iti ter in si zagotoviti dovolj miru.
- "... dramatiziraš"
Ne, ti ničesar ne zadržiš zase. Kadar se veseliš, znaš to proslaviti. Ko te kaj boli, jočeš in se pritožuješ. In sicer glasno. Bodisi si se urezala v prst ali pa si zbolela. Veliko ljudi meni, da se odzivaš pretirano in da stalno iščeš občinstvo za svoje nastope.
Verjetno drži, da si včasih preveč čustvena. Oziroma povedano drugače: strastna in impulzivna. Dobro pri tem je, da imaš pogum, da to tudi pokažeš. S prstom pokažeš (in to kako!) tudi na boleče točke. Če znaš kdaj oder prepustiti tudi drugim, potem so tvoej dramatične kvalitete čudovite.
- "... spoznaš na vse"
Veliko veš, znaš dobro opazovati in si sposobna razumljivo pojasniti tudi zelo zapleteno. To ti je v veselje. Na vsak način želiš pomagati. Toda namesto pohval si prej deležna očitkov, da se postavljaš.
Iskreno? Če boš znala svoja znanja predstaviti tako, da se drugi ne bodo počutili nevedne, si lahko mirno ponosna na svojo bistrost.
- "... malenkostna"
Enostavno ne preneseš nepravičnosti. Ideje kolegice ne bi nikoli mogli prodati za svojo. Ne dovoli pa niti obratnega. Na nobenem življenjskem področju.
Marsikomu to ne ustreza. Predvsem pa ljudje ne marajo, da jih označujejo za 'ležerne' in v tem pogledu raje živijo na račun drugih. Lahko pa se naučiš svoje napake in napake drugih pogledati skozi nekoliko bolj rožnata očala.
- "... tako hitro užaljena"
Morda se ravno ne znaš smejati vsaki (neumni) šali in se raje nekoliko potegneš nazaj, da znova najdeš svoje ravnovesje. Kritike te dotolčejo, odklonitve pa bolijo.
Drugi te imajo za preobčutljivo. In drži, veliko stvari jemlješ preveč osebno. Toda, kako pa naj bi drugače jemali življenje? Ali moramo res kar sprejeti vse, kar nam v obraz vržejo drugi ljudje, in ne smemo biti prehitro užaljeni? Ne! Moraš pa se naučiti odpuščanja malih napak.