Moja mati še zdaj ne ve, kje sem se kot najstnica potikala dva tedna med poletnimi počitnicami, ko naj bi šla s prijatelji na morje, ali da mi je v tretjem letniku le malo manjkalo do popravnega izpita iz francoščine. Prijateljica se pritožuje, da si ne upa končati zveze z Boštjanom, ker se materi zdi idealen mož zanjo.
Mateja hvali svoj odnos z materjo, da je zelo prijateljski in pristen, čeprav jo mati pri tridesetih še zmeraj očitno nadzira … Odnos do matere je nedvomno eden najbolj intenzivnih v življenju posameznika. Nabit je s pozitivnimi in negativnimi čustvi. Poln je prikritih in odkritih spopadov in hkrati neizčrpen vir ljubezni.
Pri materi večinoma najdemo varno čustveno zavetje, drugačno od tistega kot pri najboljši, zaupni prijateljici. Ne glede na to, kako prijateljski so odnosi med materami in hčerami, mati ostaja – z vsem, kar spada zraven – mati. Matere nas spremljajo velik del življenja, zato je naravno in nujno, da se odnosi med nami spreminjajo v skladu z našim (in njenim) odraščanjem in dozorevanjem.
Glede na intenzivnost njene vpletenosti v naše življenje je normalno, da se odkriti spopadi in prve skrivnosti začnejo v času pubertete, se pravi takrat, ko hčerkice poskušajo postati odrasle in samostojne hčere. V tem obdobju hčere prikrijemo ali priredimo marsikatero dejstvo, ki ni v skladu z njenimi pričakovanji. To navado pogosto obdržimo tudi pozneje, ko odrastemo, čeprav si takrat želimo z njo drugačnega odnosa.
Matere so matere
“Si se danes toplo oblekla? Kaj pa si jedla za kosilo? Si premalo spala, ker si vso noč buljila v televizijo?” Vam je kaj znano? Gre za nepogrešljiva, ponavljajoča se vprašanja pri vsakem telefonskem pogovoru z materjo.
Drži namreč, da matere svojo skrb in ljubezen do nas največkrat kažejo s preverjanjem zadovoljenosti naših osnovnih potreb. Bolj redko je v teh dialogih slišati: “Kako si danes?”, “Se ti je zgodilo kaj posebnega?” ali “Zveniš žalostna. Je kaj narobe?” O službi, moških in težavah podrobno klepetamo s prijateljicami, samo matere nas sprašujejo po osnovnem preživetju.
Pridne hčerke v zameno tudi pridno lažemo: o obilici zelenjave v hladilniku, osemurnem spancu in omari, polni volnenih puloverjev. Kakor da mati ne bi prenesla resnice o sendvičih, litrih kave, tridesetih urah spanja na teden in pomanjkljivih tankih cunjicah sredi zime.
Včasih se mi zdi, kakor da bi večino odnosov med materami in hčerami upravljal avtopilot: hčerina dolžnost je poklicati vsaj dvakrat na teden, čim pogosteje priti na obisk in poslati čestitke za rojstni dan; na drugi strani mati ne bi bila mati, če se ne bi vsakič sproti pozanimala najmanj o prehranjevalnih navadah svoje deklice.
Govorjenje o podrobnostih ali premlevanje takšnih in drugačnih težav, s katerimi se spopadamo, pa ponavadi ni na seznamu dolžnosti mater in hčera.
Hčerinske skrivnosti
“Moja mama o meni ve zgolj tisto, kar sama opazi,” pravi 28-letna pravnica Renata. “Z očetom sta se ločila, ko sem hodila v prvi razred, in ostala je sama s tremi otroki. Zmanjkovalo ji je časa za vsakodnevne nujne opravke, za nas si ga je utrgala le izjemoma.
Zdelo se mi je povsem normalno, da moj notranji svet ne zanima nikogar na svetu. Še v sedanjih odnosih imam občutek, da se moja čustva in doživljanja drugih ne tičejo, kar mi povsem ustreza.” Stvar je jasna, pravijo strokovnjaki.
Vzorec odnosov, ki jih izkusimo v svojih primarnih družinah, prenesemo v poznejše odnose z drugimi ljudmi in pri tem je ključen prav odnos z materjo. Skrivnosti oziroma prikrivanja hčera v odnosu do mater so različno velika in imajo različne vzroke.
Marija je pred dvema letoma postala vegetarijanka. Lejla se je odselila od svoje stroge muslimanske družine in zdaj občasno popije kozarček alkoholne pijače. Klara se že nekaj mesecev utaplja v dolgovih. Jana fantu, s katerim živi že dva meseca, ne dovoli, da bi se oglašal na telefon, in skriva njegove stvari, ko na obisk pridejo starši. Marina pa je bila lani na poti domov žrtev posilstva. Njihove matere o tem še niso slišale.
Tudi one imajo skrivnosti
Ne pozabite, da je bila tudi vaša mati nekoč v vaših letih, da je bila sama hči in da ima tako kot vi marsikatero skrivnost. Simona je pred leti našla sliko čedne mladenke s skrivnostnim nasmehom in kitaro, obešeno čez ramo.
“Kdo je to?” je vprašala mamo. “Jaz,” se je glasil odgovor, na obrazu pa se je zrcalilo obžalovanje. Sledila je tišina, polna pričakovanja. Pogovor je bil končan, priložnost zamujena. Oseminpetdesetletna Anita še zdaj obžaluje, da je pri dvaindvajsetih zanosila in morala opustiti študij.
“Moja hči ima mnogo več možnosti, kakor sem jih imela jaz. Zaradi otroka sem morala v službo, da je družina preživela.” Hčeri še ni povedala resnice, ker se boji, da je ne bi razumela. Je res ne bi razumela?
Enainšestdesetletna Katja na primer svojim otrokom še ni povedala, da je bila že poročena. “Zdi se mi, da jim ta podatek ne bi prav nič koristil.” Matere svojo avtoriteto nezmotljivega odraslega vzpostavijo predvsem ob najstniških hčerah, ko občutijo, da nad njimi izgubljajo nadzor, pravijo strokovnjaki.
Da bi služile kot popoln zgled svoji hčeri, recimo nikoli ne izdajo, da so kdaj skočile čez plot, kadile marihuano ali nasploh počele kaj obžalovanja vrednega. Pogosto se vzpostavi odnos, v katerem se obe strani trudita krojiti informacije, ki si jih sporočata.
Informacije med materjo in hčerjo pogosto krožijo le, če je to res nujno potrebno. K temu seveda sodi kup predpostavk, denimo “saj me tako ali tako ne bi razumela”.
Pasti prikrivanja
Skrivnosti med materami in hčerami žal ne izginejo skupaj z mozolji. Nasprotno, skrivnosti in razlogi za njihovo ohranjanje lahko postanejo z leti celo večji in še bolj zapleteni. Ko odrastemo, je o njih še toliko težje spregovoriti. Šestindvajsetletna Manca svoji materi ni povedala, da je naredila splav, čeprav je bila izkušnja težka in bi potrebovala njeno čustveno oporo.
“Preprosteje je bilo, da ji nisem povedala. Vedno mi pridiga, kdaj ji bova z Borutom podarila vnuka. A kaj, ko še nisva pripravljena na družino.” Razumevajoče prikimavate? Ali tudi vam mati neutrudno soli pamet, vi pa se branite s prikrivanjem? Psihologi pravijo, da so hčere s prikrivanjem v bistvu enako odvisne od mater, kakor če bi se ravnale po njihovih odločitvah.
Ko se potrudite, da bi nekaj prikrile, v bistvu priznavate, da svojih odločitev in dejanj ne znate ubraniti pred drugimi – v tem primeru pred svojo materjo. Čeprav se morda slepite, da ni vredno izgubljati energije za pregovarjanje z njo, na drugi strani tudi ohranjanje skrivnosti od vas zahteva kar nekaj energije.
Pravzaprav jo vam odžira v neomejenih količinah, ker usklajevanje vseh podrobnosti od človeka zahteva ogromen psihični napor. Recimo, da si želite skupnega življenja s svojim moškim, toda vaša mati tega ne odobrava. Tistim, ki sprejemate samo sebe in stojite za svojimi odločitvami, ne bo težko razkriti novice, da bosta z dragim živela na koruzi.
Biti samostojen namreč med drugim pomeni tudi, da materi zmorete izpovedati lastno mnenje, četudi že vnaprej veste, da ji ne bo po godu. Če še niste zares odrasle in neodvisne od materinega mnenja, je to zagotovo problem. Verjetno se boste vselile skrivaj in ji svoja dejanja ter čustva čim dlje prikrivale.
Vsaka mati bi rada ostala oboževana v očeh svojih otrok, tako kot takrat, ko ste bile še punčke. Za redke matere so težave v odnosu do hčera normalen pojav. Številne si jih raje razlagajo kot znak, da so svoje delo opravile slabo, da so pri vzgoji naredile nepopravljivo napako.
Nato se žrejo v vlogi žrtve na poseben “materinski” način. Najraje bi živele v utvari, da imajo srečne, zadovoljne in prilagojene hčere, ki se nikoli ne zaljubijo v napačne moške ali sprejmejo napačne odločitve. V odnosu med materami in hčerami so pogosto navzoča globoka in močna čustva hrepenenja, obžalovanja in nezadovoljstva.
Marjana, 63-letna mati treh deklet, pravi: “Žal mi je, da nimam s hčerami boljšega odnosa. Čeprav še zdaj dobro vem, kaj sem sama kot hči pogrešala v odnosu do svoje mame. In nisem prepričana, da sem vse zamujeno nadoknadila v odnosu do svojih otrok.”
Če bi Marjana hčeram razkrila svoje dvome in zmote in se skupaj z njimi pogovarjala tudi o storjenih napakah, bi se najverjetneje iz tega vse veliko naučile, predvsem pa bi utrdile medsebojne vezi.
Matere in hčere v novi luči
Eden od možnih izhodov iz materinskohčerinskih težav je, da se preprosto prepustimo času. Raziskave so namreč pokazale, da se odnos med materami in hčerami izboljšuje in žlahtni z leti, nekako tako kot dobro vino. Po 35. letu se večina vprašanih žensk odkrito pogovarja s svojo materjo, kar kaže na to, da odnos med odraslima ženskama lažje temelji na prijateljstvu in medsebojnem spoštovanju.
Toda najbrž se boste morale za dober odnos z materjo pošteno potruditi. Čas ima lahko tudi drugačen učinek, ker lahko le poglobi prepad med vami in njo. Zato velja poskusiti! Strokovnjaki obljubljajo, da prizadevanje za boljši odnos z materjo obrodi sadove. Najbolje je, da začnete s svojimi skrivnostmi.
Te so povezane s tistimi deli samih sebe, ki se jih sramujemo, in nekatere med njimi najbrž skrivate tudi pred materjo, saj si jih najraje ne bi priznale niti same. Toda kakovost odnosa z materjo naj bi vplivala celo na vaše ljubezensko življenje! Se pravi, boljši ko je odnos z materjo, tem boljše ljubezensko življenje naj bi se vam obetalo.
Družinski terapevti so odkrili, da odnos z materjo med drugim določa smernice za večino odnosov v odrasli dobi posameznika. Če je odnos poln prikrivanja in izogibanja, se lahko prenese tudi na odnos z drugimi ljudmi. Če se boste znebile skrivnosti, ki jih gojite do svoje matere, naj bi bile same nekoč ali kmalu boljše matere. Družinske skrivnosti delujejo namreč kot časovna bomba, ki jo raznese v naslednji generaciji.
Previdno z besedo na dan
V komunikaciji z materjo dvigujte zapornice postopoma in počasi, svetujejo strokovnjaki. Če na dušek izkašljate vse, kar je leta brbotalo v vas, bo mati šokirana, pretresena, zmedena in najbrž ne preveč navdušena.
Preden se ji približate, se pozanimajte o njenem življenju pred vašim rojstvom. Tako boste dobile izhodišče za pogovor o svojih izkušnjah. Dvaintridesetletna Karmen se popolnoma strinja. “Dokler nisem spoznala Petra, sva z mamo redko govorili o bolj osebnih stvareh. Ko pa se nisem mogla odločiti, ali je res pravi zame, sem mamo naravnost vprašala, kako je ona to vedela.
Dala mi je koristen nasvet, ki mi je pomagal pri odločitvi. Zdaj se pogosteje pogovarjava in je mnogo bolj seznanjena s tem, kar se dogaja z mano.” Za graditev boljšega odnosa z materjo si vzemite čas. Najdite kaj, kar vaju obe veseli (nakupovanje je ponavadi idealna izbira).
Ne glede na to, kako zaposlene ste, si vzemite čas zanjo. Tako boste dobile priložnost, da poklepetata o vsem mogočem, druga o drugi bosta izvedeli marsikaj novega in se najverjetneje spoznali v popolnoma novi luči. Toda ne delajte si utvar, ker so spremembe ponavadi tvegane. Vaša mati morda ne bo najbolj navdušena nad odstiranjem zaves in skrivnostnih tančic.
Morda bo katero od vaših skrivnosti, ki jo boste z velikim trudom spravile z jezika, gladko preslišala, ker ji ne bo po volji ali pa ne bo vedela, kako naj se primerno odzove nanjo. Ko boste torej prihodnjič začele na pamet recitirati odgovore, s katerimi ji boste sporočale, da je vse v redu, se vprašajte, ali vam taka komunikacija zadošča.
Morda boste spoznale, da stara sablja prenese mnogo več, kakor ste pričakovale, in da vam bo v zameno za odkritosrčnost postregla s sočnim presenečenjem iz svoje zgodovine. Kadar jo potrebujete, ji to povejte naravnost. Zagotovo vam bo pomagala. Matere rade slišijo, da jih hčere potrebujemo. Nikar ne mislite, da ste nezrele, če jo prosite za pomoč. Nasprotno.
“Lani sem se ločila in sem se morala na hitro odseliti,” pravi 30-letna Vesna. “Le stežka mi je šlo z jezika, ko sem mamo prosila za pomoč. Bila mi je v oporo in ta izkušnja naju je bolj povezala.”
Matere se znajo potruditi
Materi dajte vedeti, da znate skrbeti zase, hkrati pa poskusite razumeti njena stalna opravičevanja v smislu, “saj veš, do konca življenja boš moj otrok.” Mina, 35 let: “Včasih mi je mama nenehno urejala življenje, vtaknila se je v vsako malenkost. Končno sem ji povedala, da mi s tem vsiljuje občutek, da nisem vredna niti ščepca zaupanja. Zdaj mi ponudi nasvet samo, kadar prosim zanj. Sama ga zato toliko bolj cenim.”
Lina, 27 let: “Moja mama mi nikoli ni stala ob strani. Nedavno sem z gripo obležala v postelji in sem jo prosila, naj gre zame v lekarno. Ker se je izgovarjala, da nima časa, nisem več ostala tiho, ampak sem ji povedala, da ji zamerim. Od takrat se malo bolj potrudi in mi pomaga.”
Posebne skrivnosti med materami in hčerami
Kaj lahko razkrijete?
- “Potrebujem te ...”
- “Nehaj me nadzorovati!”
- “Jezna sem nate ...”
- “Vem, da lahko računam nate.”
Kaj obdržite zase?
- podrobnosti o zadnjem seksu
- pomanjkljivosti svojega partnerja
- pravo ceno norih zimskih škornjev
- očetove pripombe na njen račun
Suzana Kostelo
Preglejte še, kaj vse je danes objavljeno in uživajte v prebiranju zanimivosti.
