Duhovna inteligenca je vrsta pameti, ki ji (še) ne dajemo velike teže, a je zelo pomembna. Pomaga nam, da se razvijemo na podlagi naših resničnih potreb in ne mislimo neprestano na seks in denar. Torej – skrajni čas je že bil, da jo nekdo odkrije!
Kaj bi naredile, ko bi nekega dne ugotovile, da ste se – navkljub srečnemu zakonu ali uspeš- ni dolgoletni zvezi – zaljubile v kolega iz pisarne? Bi poklicale na pomoč razum in sestavile trezen seznam razlogov ‘za’ in ‘proti’? Ali bi upoštevale klic srca in se podale v novo ljubezensko zgodbo? Po najnovejših dognanjih bi vaše ravnanje določila stopnja duhovne inteligence. Ah, to bo še ena lažna debata o tem, kaj je duhovnost, če ne že kar odkrito novačenje kakšne verske sekte, boste porekle. Pomota.
Tokrat bomo namreč razpravljali o znanstveno dokazanem dejstvu, ki trdi, da poleg racionalne in čustvene inteligence razpolagamo še s tretjo vrsto, s tako imenovano duhovno inteligenco. Slednja združuje inteligenčni kvocient (IQ) in čustveni kvocient (EQ) in ju dviguje na višjo raven. Govorim o SQ (Spiritual Intelligence Quotient) ali duhovni inteligenci.
Tako sta jo poimenovala britanska avtorja, oksfordska profesorica fizike in filozofije Danah Zohar in njen soprog, psihiater Ian Marshall, v svoji nedavno objavljeni knjigi SQ: Connecting With Our Spiritual Intelligence (Bloomsbury, 2001). Kitajska in indijska filozofija poznata kategorijo duhovne inteligence že nekaj tisočletij, le poimenujeta jo z drugimi imeni. Vendarle je bila za zahodnjaški racionalistični um preveč nerazumljiva in predvsem nedokazljiva.
S svojim delom sta profesorica Zohar in psihiater Marshall postavila morebiti najpomembnejši temelj v spoznavanju duhovnosti in njene edinstvene življenjske moči v zahodni kulturi.
IQ — zgrešena mera
Na začetku prejšnjega stoletja so bili zelo priljubljeni testi, s katerimi so določali inteligenčni kvocient, razvpiti IQ-testi. Verjeli so namreč, da je količina uspeha in sreče sorazmerna z velikostjo tega kvocienta. Večji je, bolj smo pametni.
Dandanes vemo, da imajo tudi računalniki izrazito visok IQ. Poznajo pravila in jim lahko sledijo brez napak, a zaradi tega še vedno niso samostojna in razumna bitja, kot smo ljudje. Ameriški psiholog Daniel Goldman pa je s svojim odmevnim delom Čustvena inteligenca ob zaključku 20. stoletja razglasil umetnost nadziranja čustev za ključni element človekovega uspeha in sreče.
Čim bolj smo uspešni pri njihovem nadzoru, hitreje nam raste samomotivacija, ki je odločilnega pomena za izpolnjevanje ciljev. Toda visoko stopnjo čustvene inteligence, trdita Danah Zohar in Jan Marshall, imajo prav tako nekatere vrste živali; nagonsko začutijo specifičnost položaja, v katerem so se znašle, in se temu primerno odzovejo.
A kje sta tukaj uspeh in zadovoljstvo, ki bi zadovoljila človeške kriterije? Omenjena avtorja svojo tezo podkrepita s še enim pomembnim dejstvom: nekaj, česar ne zmorejo niti računalniki niti živali, je sposobnost spraševanja in zastavljanja vprašanj, kot so: Zakaj obstajajo pravila? Kako sem se znašla v tem? Ali lahko pravila spremenim na bolje?
“Racionalna in čustvena inteligenca delujeta znotraj meja, ki so določene s pravili,” razlagata britanska znanstvenika. “SQ pa nam omogoča, da se s pravili poigramo, da preoblikujemo stara in ustvarimo popolnoma nova.”
Vi ja vrsta inteligence
Novo tisočletje je prineslo nova spoznanja o delovanju človekovih možganov in psihe. Le-ta nakazujejo obstoj še tretje vrste inteligence – tiste, ki objema racionalno in čustveno ter predstavlja osnovo za njuno delovanje.
To je glavno sporočilo profesorice Zohar in njenega moža Marshalla. “Duhovna inteligenca je najvišja vrsta inteligence,” trdita. “Omogoča dialog med razumom in čustvi, med dušo in telesom. Je osnova, ki nam daje možnost osebne rasti.” To trditev nam na tak ali drugačen način potrjujejo lastne življenjske izkušnje. Le nekaj dni, preden sem se lotil tega pisanja, mi je kolegica, novinarka Lara, pripovedovala o svoji življenjski izkušnji: dva tedna je preživela ‘v mukah in negotovosti’, ker se je na novo zaljubila.
“Vedela sam, kaj je razumna in po splošnih merilih sprejemljiva odločitev. A vsa moja odločnost, da ravnam razumno – to je, da prekinem novo zvezo – je izginila vsakič, ko sem zagledala Leona. Stanje, ki sem ga doživljala, lahko še najbolje opišem kot zmedo. Glava je govorila nekaj, srce nekaj drugega, jaz pa sem bila razpeta med obema. Neka pametna, starejša ženska, h kateri se ponavadi obrnem po ‘življenjske’ nasvete, mi je nato predlagala, naj odgovor začnem iskati v sebi.
V skladu z nasvetom sem poskušala ugotoviti, kaj mi več pomeni: trden in srečen zakon ali to, da se lahko prepustim ljubezni vsakič, ko se mi zgodi. (Utrujajoči igri laganja in dvojnih zvez sem se odrekla že na samem začetku). Šele petnajst dni brskanja za prednostmi po znanih in neznanih plasteh moje osebnosti mi je omogočilo, da sprejmem pravo odločitev, ki je – vsaj do tega trenutka – še nisem obžalovala.”
Zakaj je torej duhovna inteligenca tako revolucionarna? – Ker nam omogoča spoznati, kaj je resnično pomembno v življenju. “Duhovna inteligenca pripada duši,” pojasnjujeta Danah Zohar in Jan Marshall. “Ta vrsta inteligence prebiva v globokih plasteh našega bitja, ki so povezane z modrostjo. Nadgrajuje naš ego oziroma zavestni del psihe. Z njeno pomočjo ne prepoznavamo zgolj obstoječih vrednosti, ampak ustvarjamo in odkrivamo nove.”
Povedano drugače: prav z duhovno inteligenco ustvarjamo sistem vrednot in stališ č po lastni meri. Za kaj takega zgolj racionalna in čustvena inteligenca preprosto ne zadostujeta. Če se opiramo na razum in razmišljanje, najpogosteje izberemo vrednote, ki nam prinesejo največ materialnih in statusnih koristi. To je povsem racionalno dejanje, saj te vrednote trenutno prevladujejo v naši družbi in predstavljajo merilo uspeha. Sistem vrednot, ki je utemeljen s čustveno inteligenco, je krhke narave – kot naša čustva.
Z duhovno inteligenco pa lahko primerjamo ponujene možnosti s tem, kdo v resnici smo, in kaj želimo postati. Ti odgovori so skriti v naši duši, čakajo, da jih odkrijemo in sprejmemo kot edinstveni sistem vrednot – le z njim lahko zaživimo skladno s samimi seboj in svetom okoli nas. Hipermaterialistična družba zahoda postavlja za osnovno merilo uspeha (in s tem neločljivo povezan občutek sreče in zadovoljstva) materialni zaslužek in vzpon po statusni lestvici.
Da to vendarle ni dovolj, kažejo nešteti primeri žalostnih usod bogatih in slavnih, ki po veljavnih merilih ne bi smeli občutiti prav nič drugega kakor čezmejno srečo in zadovoljstvo, nad samimi sabo in nad življenjem, ki ga živijo. Pred kratkim so v javnost pricurljale novičke o hudih depresivnih krizah Mariah Carey in Brada Pitta. – Le kako sta lahko ta lepa, nadarjena, uspešna, slavna človeka z ogromnim bogastvom tako nesrečna?
“Ne bi rekla nesrečna, prej razvajena,” mi je zabrusila prijateljica Sonja (27), zelo pragmatična ženska, z obema nogama na tleh – ekonomistka. “Če bi morala samo eno leto delati med 8 in 17 ur za minimalno plačo, bi izginile vse te domišljave težave. Nadomestili bi jih resnični, eksistenčni problemi.” In navsezadnje – če bi bilo materialno blagostanje res univerzalni ključ za polno in zadovoljno življenje, se na lestvicah najbolje prodajanih knjig ne bi znašli naslovi, kot so Kako ozdraviti duha in telo, Pot do sreče ali Kako v sedmih dneh do popolne preobrazbe v življenju.
Materialna (ne)varnost
Ljudi danes najbolj muči vprašanje pomena, trdita Zoharjeva in Marshall. Potreba po globljem pomenu je osrednja vrzel današnjega dne. Čeprav je materialna varnost, splošno gledano, večja kot kdajkoli, jo ljudje še naprej grabijo vkup in skušajo s tem zapolniti notranje praznine. Človeški rod še nikoli v svoji dolgi zgodovini ni bil zapolnjen s tolikšno količino mamljivih, poželjivih vzorov in vzornikov. Po njih se moramo zgledovati, če želimo zadovoljiti določene standarde.
Poleg vsega nam posredujejo še sporočilo, da smo lahko res zadovoljni s seboj šele takrat, ko nam uspe očarati svojo okolico. Bolj kot kdajkoli se osredotočamo na zunanje, odvisni smo od mnenj drugih. Ha, kaj pa pomeni biti lep, če tega ne moreš pokazati vsemu svetu? Čemu neprecenljivi talent, če te ne ponese na naslovnice najbolj branih revij?
Zgodbo, ki sledi, ste gotovo doživele že same, seveda ob drugačnih okoliščinah in z drugo razporeditvijo vlog. “Mojim star- šem še do danes ni jasno, zakaj sem se odrekla televizijski karieri,” mi pripoveduje kolegica. “Šlo mi je namreč res super: kamera me je imela rada, gledalci prav tako ... jaz pa nisem bila srečna v tem delu. Nisem ga opravljala z zadovoljstvom. Na srečo sem bila dovolj mlada in ‘neumna’, da se nisem ozirala na nasvete modrih in starejših, da je bolje ‘zdržati, dokler si ne ustvariš imena in zaslužiš nekaj denarja’.
Vrnila sem se raje k raziskovalnemu novinarstvu, v katerem neprimerno bolj uživam. Mislim, da sem sedaj resnično srečna, ne glede na to, da zaslužim manj.” Duhovna inteligenca nam pomaga, da premostimo jez med sabo in drugimi; omogoča nam, da ugotovimo, kdo smo, in kaj pravzaprav želimo. Ko osvestimo odgovore na ti dve vprašanji, mnogo lažje določimo pomen drugih ljudi in njihovih idej za naše življenje. SQ deluje kot kompas za robne situacije.
Po teoriji kaosa označuje pojem rob mejo med redom in kaosom, med lagodnim območjem varnosti na eni strani in popolno izgubljenostjo na drugi. Duhovna inteligenca predstavlja naš osebni vodič pri hoji po robu. Najbolj trdi eksistenčni orehi presegajo meje pričakovanega in poznanega, pojasnjujeta Danah Zohar in Jan Marshall.
Po njunem mnenju se nahajajo izven dosega pravil, ki smo si jih postavili. So izven meja, ki smo jih dosegli z izkušnjami, izven vsega, s čimer se znamo spoprijeti. A čeprav so lahko še tako neugodni, smo lahko ravno v takšnih situacijah najbolj ustvarjalni. Pri tem je SQ naš globoki, intuitivni občutek za prepoznavanje pomena in vrednot. Z drugimi besedami je SQ naša vest.
Zgrešenim strelom sledi kazen
Poznate občutek, ko se vam zazdi, da ste z izbiro službe, življenjskega partnerja ali načina življenja udarile popolnoma mimo? Ko začutite, da ste klonile pred silnimi pritiski in vsiljenimi pogoji? Približno tako izgledajo življenjske krize, ki niso prihranjene nikomur od nas. Naša duhovna inteligenca se namreč slej ko prej ‘prebudi’ in nas opomni, da ne poslušamo dovolj svojega notranjega glasu – da ne spoštujemo lastnih, najglobljih želja.
‘Kazen’ za takšno obnašanje je nevzdržen občutek notranje praznine. Sodobni ljudje poskušajo zapolniti ali vsaj zakriti svojo črno luknjo. Zelo prav nam lahko pride neutrudno nakupovanje, opravljanje drugih (še posebej tistih, ki so – vsaj navzven – srečnejši in uspešnejši od nas) ter žolčno nočno življenje. Seveda so to le kratkoročne rešitve, poleg tega pa utegnejo biti tudi škodljive.
Če si v takem trenutku ne namenimo iskrene pozornosti in ne poslušamo, kaj nam skuša povedati naša notranjost, nas občutek praznine kaj hitro privede do depresije, motenj v prehrani ali pretiravanj z drogami in alkoholom. “SQ nam pomaga, da se spoprimemo s temi težavami. Doletijo nas, ko se počutimo ujeti in smo zapleteni v mrežo lastnih navad, nevroz ali ko prekomerno trpimo zaradi bolečine in žalosti. Zaradi duhovne inteligence se zavemo pravih vprašanj, pomaga pa nam najti tudi odgovore.
Sveta droga
Nevrolog V. S. Ramachandran je s sodelavci na kalifornijski univerzi leta 1997 dokazal obstoj t.i. božje točke v človeških možganih. Ko so prostovoljcem postavili vprašanja duhovne in verske narave, je na ekranu vsakič ‘zasvetil’ isti del možganov. Enako možgansko aktivnost so dolga leta povezovali z mističnimi videnji uživalcev LSD-ja.
Odkritje je potrditev nečesa, kar v sodobni družbi nikakor ni novost. O tesni povezavi verskih sporočil in učinkov, ki jih povzročajo določene droge, obstajajo že dolgo časa sociološka in filozofska ugibanja. Dognanje, da verske vsebine in halucinogene droge spodbujajo pravzaprav natanko isti del možganske skorje, je z družbenega stališča v marsičem sporna trditev, po drugi strani pa zato nič manj revolucionarna. Ramachandranov eksperiment osvetljuje nekatere hipotetične konstrukte, ki jih čista filozofija pozna že več kot dve stoletji.
Predstavljeni so v delu utemeljitelja t. i. zgodovinskega materializma – nemškega filozofa Karla Marxa. Bil je prvi, ki je brez kakršnih koli trdnih znanstvenih dokazov postavil tezo o veri kot drogi (opiju) za ljudstvo. S tem je oznanil dejstvo, za katero je pozitivistična znanost vneto iskala potrditev še vrsto prihodnjih let.
Konec je nov začetek
Star kitajski pregovor pravi, da ko se pomirimo z izgubo, postanemo hvaležni, ker smo jo doživeli. Duhovna inteligenca nam omogoča, da dogodke vidimo iz širšega zornega kota. Ugotovile boste, da bolj kot boste razširile svoj pogled, lažje boste pretvarjale izgubo v pridobitev, težavo v priložnost, krizo v proces učenja ... Preobrazbe in spremembe so bistvo narave.
Če opazujemo življenje iz te perspektive in sprejmemo svojo prisotnost v ciklih spreminjanja, lahko konec velike ljubezni, službe, prijateljstva ter tudi življenja samega sprejmemo kot naravnega. Konec nekega obdobja je hkrati začetek novega.
Kako povečati SQ
Prepoznajte (in poslušajte) svoje globlje potrebe – izognile se boste trenjem in nezadovoljstvu.
1. Naučite se poslušati sebe
Namenite pozornost svojemu notranjemu glasu. Naj vas ne bo strah pred postavljanjem nelagodnih vprašanj, kot je: ‘Kaj sem do sedaj storila s svojim življenjem?’
2. Zastavite si smer in ji sledite
Ne silite se biti nekaj, kar niste: če izgledate kot Kate Moss, se ne trudite biti J.Lo. in obratno.
3. Krize izkoristite za osebno rast
Nekaj v nas kriči, da tako ne gre več naprej. Poslušajmo, kaj nam želi povedati!
4. Obnovite energijo in duh otroštva
Nikoli nismo bili bolj domiselni, ustvarjalni in pogumni kot takrat, ko smo bili mulci in mule.
5. Sprejmite spremembe
Neka pot iz množice življenjskih poti, ki smo jo izbrali, se lahko spremeni, kot mi sami. Zato se moramo pogostokrat vrniti na točko 1 in začeti znova.
Mark Lenart
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
