Primerna plača je naša pravica, ne pa kaprica razvajenih deklic, ki bi se je morale sramovati. Zato je prav, da se znamo zanjo postaviti in od delodajalca zahtevati, kar nam pripada.
Čeprav se v razvitem svetu veliko govori o enakopravnosti žensk in moških, so razlike vidne marsikje – tudi pri plačah. Tako je že desetletja, kljub vztrajni prizadevnosti, delavnosti in sposobnosti pripadnic nežnejšega spola, ki ni nič manjša ali slabša od moške. Pa vendar statistični podatki za države Evropske unije in tudi za Slovenijo kažejo, da so naši kolegi s kravatami v delovnem okolju bolj priznani in da za enako delo zaslužijo več.
Eurostat, statistični Urad evropske unije, ugotavlja, da so ženske v državah članicah manj plačane kot moški. V zasebnem sektorju zaslužijo tudi trideset odstotkov manj, medtem ko so razlike v javnem sektorju v povprečju manjše, največ dvajsetodstotne. Žal so te vidne tudi v Sloveniji, kjer so prav tako negativni trendi in bistveno ne odstopa od Evrope.
Po podatkih Statističnega urada RS za leto 2000 so bila pri nas največja odstopanja pri povprečnem mesečnem bruto osebnem dohodku v prid moških v finančnem posredništvu (336.692 tolarjev v primerjavi z 250.083 tolarji za ženske), v zdravstvu in socialnem varstvu (305.032 tolarjev in 225.639 tolarjev), v proizvodnji električne in optične opreme (208.458 tolarjev in 129.189 tolarjev) in v izobraževanju (289.764 tolarjev in 215.110 tolarjev).
Zakaj je tako? Seveda gre v prvi vrsti za etikete, ki jih nosi ženska obešene okoli vratu. To, da bo prej ali slej imela otroke, za katere bo skrbela in bo zato več izostajala iz službe. Delodajalec pričakuje od ženske manjšo produktivnost. Nihče pa ne pomisli, kako prav mlade ženske v zadnjem času odlašajo s starševstvom, ga prenašajo na obdobje po petintridesetem letu, in to samo zato, da bi lahko uspešno gradile svojo kariero. Brez ovir in dodatnih obremenitev.
Priznati je tudi treba, da žal še vedno živimo v svetu moških, v katerem oni postavljajo pravila in med katerimi velja močna solidarnost. “Ko sem dobila prvo odgovorno delo, sem se od veselja skoraj razjokala,” pripoveduje 32-letna Elena, zaposlena v marketingu.
“Rekla sem si, da zdaj končno lahko pobiram sadeže svojega dolgoletnega dela. A sem bila kmalu razočarana, saj sem izvedela, da so me izbrali, ker so meni dodeljeno nalogo zavrnili vsi moški kolegi. Zdela se jim je preveč zahtevna in zanjo bi porabili preveč časa.” Pa se ni dala. “Jezna in ihtava kot še nikoli sem odšla k vodji in zahtevala višje plačilo za svoje delo. To sem tudi dobila.”
Pa vendar ni vedno tako. Mnoge ženske so namreč okužene s sindromom pridnih deklic, ki jim preprečuje, da bi se potegnile zase. Raje, kot da bi kaj rekle, delajo dolge nadure, in to celo z nasmeškom na obrazu. Sebi in drugim bi rade dokazale, da so v resnici sposobne. Prepričane so, da se je pogovarjati o denarju in potegovanju zanj vulgarno, nespodobno opravilo, ki se mu je najbolje izogniti in ga prepustiti drugim. Najraje moškim. In pri tem delajo veliko napako.
Res je, za plačo se ni lahko pogajati. Tega ne bo nihče spodbijal. A če nekoliko okrepite svojo samozavest in pogumno stopite pred vodjo, boste imele za uspeh zagotovo več možnosti, kot če bi bile tiho. Ponujamo vam nekaj napotkov, kako to storiti.
Najprej prepričajte same sebe
Najprej se morate pozanimati, ali vam višja plača sploh pripada. Ali ste od sebe res dale največ, ali ste delale uspešno in ali se niste poskušale izogniti delovnim zadolžitvam. Skratka – ali bi bilo povišanje upravičeno. Potem vam ne preostane drugega, kot da začnete zbirati pogum.
Pametno je, da si poskušate predstavljati prihodnost in se vživeti v svoje poklicno in zasebno življenje po tem, ko boste dosegle zastavljeni cilj. Morda boste ugotovile, da z novim položajem pravzaprav ne boste zadovoljne in da se doslej za povišanje plače niste borile zaradi bojazni pred posledicami – pred tem, da bi po povišanju od vas nadrejeni zahtevali opravljanje dodatnega dela ali da bi se vanj zakopale same, zato da bi vsem dokazale, da ste si ga res zaslužile in da vam ni nihče ničesar podaril.
Mnoga dekleta se odrečejo povišici tudi zaradi domnevnega ‘ljubega miru’ s partnerjem. Bojijo se, da bodo tako v njem spodbudile manjvrednostni kompleks in tekmovalnost. Kakor koli: da oseba ne naredi odločilnega koraka, je lahko nešteto izgovorov. Tudi neumnih.
Tiste, ki ste odločene, da boste vendarle zahtevale svoje, pa bi morale pred pogovorom za višjo plačo z vodjo pripraviti seznam vseh svojih profesionalnih dosežkov pri delodajalcu, za katerega delate. Tudi tistih, ki se vam morda ne zdijo pomembni.
Mednje lahko uvrstite ukrepe za zmanjšanje stroškov v podjetju, nov način arhiviranja dokumentov, prizadevanje za uvedbo tedenskih sestankov svojega nadrejenega s sodelavci za utrditev vezi v delovni skupini ... Zapisano črno na belem vam bo zagotovo dvignilo samozavest.
Pripravite si teren
Čeprav videz ni vse, pomaga. To je dejstvo, pred katerim si ni treba zatiskati oči. Lahko ga le izkoristite sebi v prid. Za višjo plačo se vam bo zagotovo lažje pogajati, če boste urejene in če se boste otresle videza nevedne pripravnice, ki se šele uvaja v delo. Pred vodjo stopite kot strokovnjakinja s svojega področja, ki ve, kaj hoče, in to tudi dobro opravlja.
Nikar tudi ne pričakujte, da vsi sami od sebe opazijo vašo delavnost in prizadevnost. Kakšni ste, morate svoji vodji in sodelavcem povedati sami. Za to izkoristite kar prvo priložnost. Vodji lahko na primer razložite, kakšna je situacija v pisarni. Če ste pravkar rešile zapleten problem, mu pojasnite, kakšne ovire ste morale pri tem premagati in kakšno strategijo ste za to uporabile. Tako mu boste jasno predstavile svoje delo in nabrale točke sebi v prid. Te vam bodo pri pogajanju za plačo prišle še kako prav.
Začnite računati
Nastopil je čas, da se pozanimate, kakšno plačo pravzaprav sploh lahko zahtevate. Za to, da vas bodo jemali resno, morate namreč ostati v mejah normalnega. Za začetek se lahko neformalno in diskretno pozanimate o zaslužku svojih sodelavcev, ki imajo podobno izobrazbo in opravljajo enako delo kot vi. Nato si postavite dve meji – najnižjo, pod katero se ne nameravate spustiti, in najvišjo, za katero na podlagi predhodnih raziskav menite, da jo lahko dosežete.
Ničesar ne prepustite improvizaciji. Vodje se namreč najtežje pogovarjajo prav o povišicah (seveda, vsak postane živčen, ko mora odpreti denarnico), zato morate natančno vedeti, kaj od njih hočete. Sicer boste zelo hitro pristale na tankem, lomljivem ledu in boste s pogajanja odšle s povešeno glavo.
Zakon sicer določa odstotek povišanja plače glede na leta dela in tega mora delodajalec upoštevati. Lahko pa se dogovorite še za dodatno nagrado – za 2,5 do 5-odstotno povišanje na leto dela v podjetju. Nekateri delodajalci bodo na to pristali, še posebej, če jim lahko pokažemo pozitivne delovne rezultate, drugi ne. Seveda je lahko odstotek povišanja tudi precej večji, če ste napredovale, dobile dodatne zadolžitve ali dosegle res kaj izjemnega.
Za pogajanja o plači je treba izbrati pravo osebo. Pravilo je, da se najprej obrnemo na našega neposrednega vodjo. Če povišanje ne bo v njegovi moči, nas bo napotil naprej in zelo verjetno pri nadrejenih podprl. Če ga izpustimo oziroma preskočimo, utegne postati užaljen in nas pri naših prizadevanjih ovirati. To pa ni nikoli dobro.
Vadite za večji pogum
Ko veste, kaj bi rade od vodje, poskusite pogovor z njim vnaprej vaditi. Fraze, kot so: “Dala sem vse od sebe” ali “Mislim, da se ni nihče tako potrudil kot jaz,” niso najbolj učinkovite. Na pogajanju za višjo plačo morate biti neposredne in se natančno izražati, saj boste le tako res pritegnile pozornost nadrejenega. Pa pozitivno razmišljajte o sebi. Tako boste prehodile že pol poti. Naštejte mu na primer vse svoje dosežke. Od tega, koliko projektov ste do tedaj že izpeljale, do števila sodelavcev, ki ste jih vodile in usmerjale.
Vizualiziranje in simulacija pogovora z vodjo bo utrdila vaš način komuniciranja, pa tudi vaš nastop. Predstavljajte si, kako se bodo pogajanja odvijala. Pomagajte si z metodo treh kamer – z eno opazujte sebe, z drugo svojega nadrejenega, s tretjo pa celotno dogajanje v pisarni, kot bi po vašem mnenju pač moralo potekati.
Tako vam bo resnična situacija, ko bo nastopila, bližje, že nekoliko znana, počutile pa se boste tudi bolj varne, saj ste že vnaprej odpravile vse svoje napake, ki ste jih opazile pri vizualizaciji in ki bi utegnile zmotiti ugodno odvijanje pogovora.
Izberite pravi čas
Pripravljene ste. Zdaj je treba izbrati pravi čas za pogovor. Strokovnjaki priporočajo, da se je pogajanju za plačo bolje izogniti, če se je podjetje znašlo v težavah. Počakati je treba, da se razmere spet uredijo. Pa to ni vse – tudi nadrejenega je treba ujeti v dobrem razpoloženju, saj nam njegova živčnost in napetost lahko hitro podreta načrte.
Kdaj torej? Najboljši čas, da se z vodjo dogovorite za pogovor, je takoj po bilančnem ali načrtovalnem sestanku. Takrat bo namreč natančno vedel, kaj si podjetje lahko v danem trenutku privošči. Ni pa pametno o denarju govoriti tik preden so vam dodelili novo delovno nalogo, saj vas bodo morda takrat narobe razumeli in si mislili, da jih izsiljujete. Prav tako si ne drznite povabiti nadrejenega na kavo, saj neformalna situacija nikakor ni primerna za pogovore o plači in vam tudi ne bo nikoli dala natančnega odgovora.
Končno na štiri oči
Prišel je veliki dan. Normalno je, da ste živčne in da se vam potijo roke. Tako je tudi prav, saj je to znak, da vam je pogovor pomemben. Zjutraj najprej poskrbite za svoj videz. Izberite oblačilo, v katerem se boste dobro počutile.
Na pogovoru se izognite preočitni gestikulaciji, ne spreminjajte preveč svojega položaja in ne dotikajte se svojih las: vse to lahko sogovornika zmoti. Svojo odločenost izrazite z držo – usedite se nasproti nadrejenega, držite se zravnano, ne prekrižajte nog, roke pa imejte na mizi. Vedno z njim vzpostavite tudi očesni stik. Če ga bo zmotil telefon in se bo nanj oglasil, utihnite. Znova spregovorite, ko bo odložil slušalko, saj boste le tako deležne vse njegove pozornosti.
Če ga boste prepričale, čestitke. Sicer pa ne obupajte. Poraz prenesite mirno. Vodja naj vam razloži, zakaj vam plače ne more povišati. Morda so razlogi povsem upravičeni. Nikar si ne zaprite vseh vrat. Še vedno vam namreč ostane možnost, da se z njim dogovorite za kakšno drugo ugodnost – morda službeni avtomobil, prenosni računalnik, ki bo samo vaš, ali pa vsaj mobilni telefon.
Če se bo zataknilo tudi tu, lahko svojemu vodji na lep način poveste, da vas to v vaših prizadevanjih ne bo ustavilo, in čez nekaj časa spet predlagajte pogovor. Vaša vztrajnost bo prej ali slej poplačana!
Nekatere dejavnosti, v katerih so bile leta 2000 med povprečnimi mesečnimi bruto plačami moških in žensk v Sloveniji največje razlike (vir: Statistični urad RS):
moški*: finančno posredništvo (336.692), zdravstvo, socialno varstvo (305.032), proizvodnja električne, optične opreme (208.458), izobraževanje (289.764), nepremičnine, najem, poslovne storitve (270.050), javna uprava, obramba, socialno zavarovanje (270.441), gostinstvo (181.835).
ženske*: finančno posredništvo (250.083), zdravstvo, socialno varstvo (225.639), proizvodnja električne, optične opreme (129.189), izobraževanje (215.110), nepremičnine, najem, poslovne storitve (222.335), javna uprava, obramba, socialno zavarovanje (228.499), gostinstvo (146.089).
razlika: finančno posredništvo (86.609), zdravstvo, socialno varstvo (79.393), proizvodnja električne, optične opreme (79.269), izobraževanje (74.654), nepremičnine, najem, poslovne storitve (47.715), javna uprava, obramba, socialno zavarovanje (41.942), gostinstvo (35.746).
odstotek**: finančno posredništvo (74,28), zdravstvo, socialno varstvo (73,978), proizvodnja električne, optične opreme (61,978), izobraževanje (74,24), nepremičnine, najem, poslovne storitve (82,33), javna uprava, obramba, socialno zavarovanje (84,49), gostinstvo (80,34).
*zneski so izraženi v tolarjih ** odstotek zaslužka žensk v primerjavi z moškimi
Koliko zaslužijo ženske po Evropi (odstotek njihovega zaslužka v primerjavi z moškimi) (vir: Eurostat):
Menedžerke: Italija (76,4), Francija (68,7), Nemčija (77), Španija (74,7), Velika Britanija (78), Evropsko povprečje (71,7).
Nižji vodstveni kader: Italija (82), Francija (80,4), Nemčija (84,7), Španija (85,1), Velika Britanija (79,7), Evropsko povprečje (77,4).
Tehtnice: Italija (87), Francija (73,3), Nemčija (90,2), Španija (78,6), Velika Britanija (85), Evropsko povprečje (81,1).
Prodajalke: Italija (92,7), Francija (69,1), Nemčija (89,4), Španija (82,5), Velika Britanija (78,8), Evropsko povprečje (86).
Linda Volk
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc