Si že slišala za tole podlost: razideš se s fantom, nekaj dni za tem pa ugotoviš, da te namerava še ‘oskubiti’ – in da obstaja verjetnost, da ostaneš tako rekoč brez vsega?
Nič kaj prijetno spoznanje, ko si že tako ali tako na tleh. A ne zgodi se redko, da se po razpadu zveze začnejo dogajati prave vojne za premoženje, v katerih bivša partnerja tekmujeta, kdo bo bolj prebrisano iz skupnega imetja potegnil več. Da se kaj podobnega ne bi pripetilo tudi tebi oziroma da veš, kakšen je pravni pogled na to tematiko (če se seveda o delitvi ne moreta sporazumno dogovoriti sama), smo za nekaj pojasnil prosili odvetnico mag. Marijo Hladin iz Odvetniške družbe Hočevar Mokorel o.p., d.o.o., iz Kranja.
Kakšen je status vajine zveze?
To je zelo pomembno vprašanje in od odgovora je odvisno, koliko komu pripade, če se po pomoč pri delitvi premoženja obrneta na sodišče.
“Posledice obstoja zunajzakonske skupnosti so identične posledicam sklenitve zakonske zveze,” zagotavlja mag. Hladinova.
“Tudi če s partnerjem nista poročena, vendar skupaj živita, in če so izpolnjeni določeni pogoji, zakon določa, da so za vaju posledice na osebnem in na premoženjskem področju enake, kot če bi sklenila zakonsko zvezo.”
Kaj se šteje za skupno premoženje in kaj ne?
“Skupno je tisto premoženje, ki ga zakonska oziroma zunajzakonska partnerja pridobita z delom v času zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti. Za skupno premoženje pa veljajo tudi plodovi (obresti od glavnice, ki je skupno premoženje), stvari, kupljene s skupnim denarjem, sredstva, dobljena s kreditom, ali premoženje, ustvarjeno s kreditom, tudi če je bil kredit dan samo enemu od partnerjev,” našteva mag. Hladinova.
Nasprotno temu pa je posebno premoženje – tisto, ki ga eden od zakoncev oziroma partnerjev dobi z darilom ali dedovanjem in podobno.
Kaj in kako si lahko razdelita?
Odvetnica izpostavlja, da si bivša partnerja skupno premoženje lahko razdelita v naravi (to pomeni, da si med seboj razdelita posamezne predmete skupnega premoženja, z drugimi besedami: fizična delitev) ali pa stvari, ki so njuno skupno premoženje, prodata in si razdelita
izkupiček (civilna delitev).
“Možno pa je tudi, da eden od partnerjev obdrži predmete skupnega premoženja in drugemu izplača v denarju vrednost njegovega deleža na skupnem premoženju,” dodaja. Sporazumno ali na sodišču?
Če se ne gledata celo bolj sovražno kot pes in mačka, je najbolj preprosto, da se o delitvi sporazumno dogovorita.
“Skupno premoženje se lahko razdeli na podlagi sporazuma, sklenjenega v notarskem zapisu, če pa do tega ne pride, deleže določi sodišče na zahtevo enega od partnejev,” razlaga sogovornica.
V splošnem velja načelo, da sta vajina deleža pri skupnem premoženju enaka. In če se enemu partnerju zdi, da bi bil zaradi take delitve prikrajšan, ker je k skupnemu premoženju prispeval več? Mag. Marija Hladin odgovarja:
“Ta partner lahko zahteva določitev deleža po prispevanju k skupnemu premoženju. Vendar pa takrat sodišče ne upošteva le višine dohodka vsakega partnerja, kot si to pogosto marsikdo napačno predstavlja, temveč tudi druge okoliščine, na primer pomoč, ki jo en partner nudi drugemu, varstvo in vzgoja otrok, če jih imata, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja ...”
Imata samo skupen avto?
Če sta zaljubljen parček in ne živita skupaj, temveč pri svojih starših ali pa vsak v svojem lastnem stanovanju, za vaju ne velja nič od tega, kar smo zapisali o zakonski in zunajzakonski zvezi, vseeno pa je povsem naravno, da se odločita skupaj investirati, recimo v avtomobil. Po besedah Hladinove v tem primeru postaneta solastnika in vajina razmerja glede avtomobila so običajna solastniška razmerja.
Če se razideta in avto prodata, si morata tudi izkupiček od prodaje razdeliti v enakem razmerju, če pa eden avto obdrži, mora drugemu izplačati njegov delež vrednosti avtomobila.
Pravni vidik partnerskih zvez
Ti in tvoj dragi lahko svojo zvezo opredelita kot eno od teh:
- Zakonska zveza
V zakon skočita s poroko. Mag. Marija Hladin pravi: “Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moškega in ženske in se sklene na predpisan način.”
- Zunajzakonska zveza
Če nista poročena, a si vendarle že daljši čas delita dom, najverjetneje živita v zunajzakonski zvezi. Odvetnica strne: “O zunajzakonski oziroma izvenzakonski skupnosti ali zvezi govorimo takrat, ko gre za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. Po zakonu morajo biti za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti izpolnjeni trije pogoji:
1 da obstaja med partnerjema življenjska skupnost,
2 da ta skupnost traja dalj časa in
3 da niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bila morebitna zakonska zveza med njima neveljavna.” Te okoliščine iz tretjega pogoja so recimo, da nobeden od vaju ni poročen in da nista sorodnika.
- Zveza fanta in punce
“Odnos moškega in ženske ali fanta in punce, ki se imata rada in se občasno videvata, v pravu ne pozna posledic, ki bi bile primerljive z opisanimi posledicami sklenitve zakonske zveze oziroma obstoja zunajzakonske skupnosti,” še pojasnjuje Hladinova.
Besedilo: Manca Kraševec, fotografiji: shutterstock
Za pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo odvetnici mag. Mariji Hladin iz Odvetniške družbe Hočevar Mokorel o. p., d. o. o., iz Kranja.
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc