Vse, kar moraš vedeti, preden se lotiš ustvarjanja podkasta (in uspeti!)

Verjamemo, da je v današnjem digitalno prepletenem obdobju že vsak slišal za podkast. Če (slučajno) še ne veš – gre za tematske epizodične avdioposnetke, ki so v nekaterih pogledih podobni radijski oddaji, vendar jih lahko ustvarja kdorkoli.

Ustvarjalci podkastov imajo ogromno svobode, saj se lahko sami odločajo glede teme in trajanja. Narejeni so z namenom, da jih lahko poslušamo tudi, ko smo na poti ali počnemo nekaj drugega. Omogočajo nam, da jih načrtno prekinemo in do konca poslušamo pozneje. Več o podkastih sta nam zaupala Anže Tomić, prvi slovenski podkaster in novinar, ki spretno vrti besede v svojem podkastu Apparatus, ter Nina Gaspari, ustvarjalka podkasta Lovim ravnotežje. "Če zelo poenostavim, je podkast odličen format, ki se je kot medij prilagodil našim pogosto zelo zasedenim življenjem. Poslušalcu omogoča, da dela dve stvari hkrati, saj mu pri tem pozornosti ne krade z gledanjem v zaslon," pove Nina.

Prvi podkast, ki ga je Anže kadarkoli poslušal, je bil Ricky Gervais Show, britanski podkast, ki se je razvil iz radijske oddaje. Anže je svoje govorne sposobnosti pilil že na Radiu Študent, vendar tam ni delal intervjujev. Ker je želel ostati pri avdiovsebinah, ki živijo le na internetu, ob tem pa ni želel biti vezan na tradicionalen medij, se je rodil njegov projekt Apparatus, ki ga opiše kot "serijo pogovorov, kjer legitimni člani družbe povejo, kaj počnejo v življenju."

Hej, si vedela, da je končno tu 2. sezona Cosmo podasta? Naš prvi gost je bil Bojan Cvjetićanin. Poslušaj ga TUKAJ.

Za vsakega se najde dobra tematika

Lahko izbiramo med slovenskimi ali tujimi, nato pa smo prepuščeni še množici različnih tem, o katerih se razglablja na sto in en način. Zaradi raznolike množice se lahko marsikateri podkast izgubi, vendar Anže pravi, da to velja za večino medijev: "Več kot je izbire, težje se je uveljaviti." Dobro je vedeti, da je dobra vsebina tista, ki pritegne poslušalca in ga zadrži.

"Pri podkastih je pomembno imeti rdečo nit, temu primerno pa nato sestavljaš vsebino, ki mora biti natančno izbrana in prilagojena občinstvu. Za svoj podkast sem izbrala podjetništvo in svoje občinstvo, ki ga večinoma sestavljajo ženske, zato tudi nagovarjam v ženskem spolu. Pri vsebini me vedno vodi vodilo, da pripravljam teme, ki so zanimive za mlade in bodoče podjetnice," razloži Nina, pri tem pa pazi, da so teme zanimive tudi za poslušalke, ki o podjetništvu (za zdaj) še ne razmišljajo.

Izbira gosta

Po navadi ustvarjalec podkasta gosta izbere glede na temo govora. Če lahko o določeni temi spregovori sam, ker se nanjo dobro spozna, v goste ne bo vabil strokovnjaka. Tomić pravi, da se za intervju trudi izbrati osebe, ki bodo poslušalcem zagotovo všeč. "Zaradi interneta in družbenih omrežij je zdaj lažje dobiti vsaj nekaj občutka o človeku in na podlagi tega sklepati, da bo zanimiv gost." Vključitev gosta je zagotovo bolj dinamična verzija podkastov.

Nina je gostovanja uvedla pred kratkim, njen seznam želenih gostov pa je kar dolg. "Zanimajo me navdihujoči posamezniki, ki bodo s svojimi zgodbami občinstvu predali uporabne informacije, znanja in izkušnje ter s tem vedno znova dokazovali, da smo si veliko bolj podobni kot različni. Želim, da moj podkast ostane prostor za izmenjavo pogovorov, ki so družbeno aktualni in se dotikajo vseh nas," zaključi Nina Gaspari.

Pri pogovorih so izredno pomembna spontana vprašanja. Ne potrebuješ načrta in veliko bolje je, če ne bereš z lista. Če govoriš o tematiki, ki ti zares leži in te zanima, bodo vprašanja prihajala sama.

Trajanje

Če se dotaknemo minutaže: "Tukaj ni pravila. Jaz poslušam podkaste, ki imajo epizode, dolge le dve minuti, in take, ki trajajo 3 ure," pravi Anže, kar pa je v veliki meri odvisno od govorca in teme.

Da dolžina epizod ne igra bistvene vloge, je opazila tudi Nina: "Najbolj poslušana epizoda mojega podkasta je 8. epizoda, v kateri govorim o jutranjih rutinah. To je ena od daljših epizod, ki traja 1 uro in 11 minut. In kar je še bolj zanimivo, dejansko so jo poslušali do konca." Mlad ustvarjalec podkastov in študent novinarstva Luka Skarlovnik ima pod svojim okriljem že kar dva podkasta, TimeOut in Veto: "Zdi se mi ključno, da iz tedna v teden piliš svojo sposobnost podajanja informacij, koherentnega govora in vodenja." Izpostavi, da ima vsekakor zelo pomembno vlogo govorec. Dobro je, da je sproščen, da podkast teče in da se ne vleče, tudi če govorimo o nekoliko daljši minutaži.

Snemalna oprema

"Oprema je čedalje bolj pomembna, ker se je raven kakovosti zvoka v podkastih zelo dvignila. Če te nekdo začne poslušati in je tvoja kakovost slaba, bo hitro obupal, ker je drugje navajen na boljšo," pove Anže. Doda še, da imajo ustvarjalci podkastov danes veliko srečo, saj je mogoče kupiti zelo ugodno snemalno opremo.

"Zelo dober mikrofon dobiš že za 70 evrov. Jaz vedno priporočam Samson Q2u." Nina podkast snema v svoji domači pisarni, ki je ravno prav majhna in tiha, da ji omogoča dobre snemalne razmere. Pri iskanju ustreznega prostora pazi, da je soba relativno majhna in izolirana. Delovno okolje si lahko urediš kar doma, zato ti ni treba najemati profesionalnega snemalnega studia. Montažo zvoka lahko izvedeš v enem od brezplačnih programov, kot sta Audacity in GarageBand.

Kaj še moraš vedeti?

Nina si je konec minulega leta ob svoji prvi epizodi zadala, da bo vsak petek objavila svežo epizodo. Takrat se še ni zavedala, da bo njen načrt res ambiciozen. "Počasi sem se te dinamike navadila, zdaj pa tudi občinstvo že od samega začetka pričakuje, da v svojo podkast knjižico vsak petek dobi svežo epizodo," pove Nina.

Pri tem je pomembno, da si sam določiš svoj ritem izdajanja epizod, ki ti mora ustrezati, saj boš lahko le tako pripravljala kakovostne in premišljene epizode. Na vsaki poti pa obstajajo ovire, ki se jim je skoraj nemogoče izogniti: "Moja največja lekcija je, da sem jih delal preveč," pove Anže Tomić. Tudi Nina se vedno znova nauči nekaj novega. Trenutno svoj čas posveča montaži in urednikovanju pogovorov: "Naučila sem se snemanja, tehničnega ozadja, celo oblikovanja v Photoshopu in Indesignu, kjer pripravljam vizualne vsebine za epizodo."

Podkast kot vir prihodka?

Če razmišljaš o svojem podkastu, te verjetno zanima tudi, ali boš z njim lahko kaj zaslužila. Denar ti na račun ne bo kar pritekal z vsako epizodo podkasta, sama se boš morala organizirati in ga monetizirati – pridobiti oglaševalce, ki te bodo finančno podprli. "Sama pri tem vedno pazim, s kakšnimi partnerji delam. Izbiram takšne, ki pašejo v koncept vsebin.

Glede na to, da tudi sama kot podjetnica in ne nazadnje državljanka podpiram slovensko podjetništvo in o tem veliko govorim, je takšna oblika sodelovanja res odlična vzporednica z mojim siceršnjim delom. Omogočajo mi, da pripravljam in razvijam vsebine, ki so za moje poslušalke brezplačne," pove Nina. Podkasti v Sloveniji po mnenju Luke še niso tako razviti, da bi lahko komu predstavljali primarni vir dohodka.

"Za to bi potreboval več tisoč poslušalcev na epizodo. Ko pridem do točke, da bom od podkasta kaj zaslužil, bo to najverjetneje le dodatni, in ne primarni vir prihodka – čeprav tudi to takoj podpišem," zaključi Luka.

Sporočilo izkušenega podkasterja mlademu ustvarjalcu: "Začni. In investiraj v spodoben mikrofon."

Kje jih najdeš?

Podkaste lahko spremljamo na različnih platformah, poslušamo jih lahko na kateremkoli telefonu ali računalniku, predvsem pa v podkast aplikacijah, ki jih je res malo morje. "Apple in Google imata svoji aplikaciji. Jaz priporočam brezplačno aplikacijo Pocketcasts," pove Anže.

Slovenski podkasti, ki jih moraš uvrstiti na seznam predvajanja:

Cosmo podcast

A res tega ne veš?

INBED podcast

Evolucija užitka

ELLE podkast

Frekvenca X

Tuji podkasti, ki se jim ne boš mogla upreti:

Unladylike

Decoder Ring

Today, Explained

Call Your Girlfriend

Terrible, Thanks for Asking

Serial

Besedilo: Živa Avžner,

Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere