Tako je ZARES videti služba asistentke slavne osebe

Kdo pravzaprav sem?

S srednjega zahoda ZDA sem se preselila v New York. V kovčku sem imela diplomo umetniškega poklica, po trebuhu pa so mi letali metuljčki z imeni Slava, Uspeh, Možnosti. Nisem mogla zagotovo povedati, kdo sem – igralka, pisateljica, umetnica ... Želela pa sem si biti slavna. A moj oče je imel prav: s sanjami si ne plačaš najemnine. Služba Izvedela sem, da hollywoodski igralec potrebuje asistenta v New Yorku.

Po prvem pogovoru me je zaposlil. Polnila sem mu hladilnik. Naročala čistilni servis, kupovala šampone. Z njim sem hodila na pogovorne oddaje na različne televizijske postaje, ga opozarjala na sestanke, mu pakirala kovčke, v kemično čistilnico sem hodila po njegova oblačila in mu zalivala rože.

Deloma sem bila podobna njegovi ženi in deloma služkinji. Ugotovila sem, da sem pripravljena na marsikaj, da bi obdržala službo, za katero niti nisem bila tako dobro plačana (450 evrov na teden), ker sem mislila, da moje delo ob zve­zdniku govori o mojih potencialih.

Učila sem se, kako zapravljati njegov denar, medtem ko sem istočasno skušala prihraniti svoj denar. Dobesedno sem jedla njegove ostanke. Nekega večera sem v zakulisju tele­vizijske oddaje videla Pink, ki si je v kopalnici ogrevala glasilke. Spraševala sem se, kako sem lahko tako blizu in tako daleč od tega, kar sem si želela.

Broadway

Ko sem prišla skozi vrata za zaposlene, sem zagledala trume oboževalcev, ki so čakali svoje najljubše zvezdnike. Ko so me zagledali, so mislili, da sem tudi jaz ena od znanih. Za hip so bili navdušeni.

Potem pa so videli, da sem 'nihče', in bili potolčeni. Tako zelo sem si želela, da bi bila nekdo. Začela sem nastopati kot komičarka in na moj nastop je prišel tudi Igralec.

Vsi so rekli: "Tam je!" Pohvalil me je in mi rekel, da sem bila odlična. Občutek je bil dober, vendar nisem bila resnično prepričana, da bi bila rada komičarka. Vseeno sem vztrajala, saj sem sanjala o tem, da bi tudi sama nekega dne hodila po rdeči preprogi.

Stanovanje

Igralec je kupoval stanovanje velikosti samostana. Dočakala naju je slavna umetnica. Obožujem te, sem ji želela povedati, zaradi tebe sem se preselila v New York, da bi bila lahko takšna, kot si ti.

Sklonila sem se, da bi pobožala njenega kužka, Umetnica pa je zabrusila: "Ne dotikaj se je, ni prijazna." Umetnica je delala v studiu za spalnico, obloženem s policami in omarami, polnimi pripomočkov za ustvarjanje umetnin. Tako sem bila navdušena, da bi najraje umrla. Igralec je rekel, da mu je noro všeč ta ustvarjala energija, a je pozneje studio spremenil v telovadnico.

Njegova slava

Slaven je bil povsod, celo med prijatelji, ki so ga veliko obiskovali. Mladi in ambiciozni so bili in sploh niso bili tako drugačni od mene, le da sem jim jaz kupovala čips in gumijaste bombone za večere, ko so prišli k Igralcu gledat filme. Ko sem prišla s fantovo družino na večerjo v restavracijo Igralčevega prijatelja, slavnega TV-kuharja, je ta prišel do mene in me pozdravil.

Nato je poslal brezplačno predjed. Videti je bilo, kot da sem pomembna, Igralec pa je postal najbolj zanimiva stvar, povezana s mano. Smešno, v hipu, ko sem to ugotovila, sem se počutila neskončno majhna in nepomembna.

Njegova kariera

Vsi so si želeli, da bi bil Igralec le smešen, on pa si je želel biti resen. Njegova drama na televiziji je bila odpovedana, resnejše vloge v filmu ni mogel dobiti. Mislila sem si: Biti smešen je zanj tako lahko, da niti ne ve, da je to darilo. In se spraševala, za kaj sem nadarjena sama. Začela sem pisati blog o osebni asistentki in ljudem je bil všeč.

Moč

Igralec me je povabil na kosilo z zelo zabavno TV-igralko. Zelo mi je bila všeč, bila je sproščena, topla in nezahtevna. Rekla mi je, da se človek počuti dobro, ko ga nasmeješ. Po službi, ko sem imela nastop kot komičarka, sem njuno teorijo preizkusila na ljudeh. Veliko sem pila in trosila vice. Delovalo je. Počutila sem se močno in seksi in lažje se mi je zdelo kot intimnost. S fantom sva zabredla v težave, saj me nikoli ni bilo doma.

Meje

Odpotovala sem v Ohio na pogreb svojega dedka. Igralcu sem rekla, naj kar pokliče, če kaj potrebuje, vendar sem bila prepričana, da me ne bo klical. A ko sem bila na poti proti pokopališču, me je Igralec poklical zaradi rezervacije za večerjo.

Moje oči so bile polne pekočih solz in pomislila sem: Moram dati odpoved. Počasi sem dojela, da mi zunanje stvari – moje mesto, kariera, zveza – ne morejo odgovoriti na vprašanje, kdo sem. To sem morala ugotoviti sama.

Konec

Igralec se je zaljubil. Njegova punca je zanosila in za novo mamico sem kuhala jajca. Slavni ljudje so pošiljali šopke rožic, ki so jih izbrali, kupili in poslali asistenti, kot sem bila jaz. Prvič se je zgodilo, da res nisem želela biti spremno osebje za življenje nekoga drugega.

Želela sem si živeti svoje življenje, čeprav ni bilo glamurozno. Naučila sem se, da moram biti pogumna, da bi bila lahko to, kar si želim. Bila sem vztrajna, vedno bolj sem vedela, kdo sem in kaj si želim. Končno sem razumela, da ni dovolj biti slavna. Postala sem pisateljica. Na moje presenečenje sem si prav to namreč že ves čas želela.

Po predlogi Ilana Manaster priredila Petra Arula

Preberi še: Zgodba Slovenke s sanjsko službo v Dubaju ali pa si oglej, kako ustvariš popoln jesenski videz z rdečim senčilom.

Priporočamo tudi članek: "Nedosegljiva sem! Pa kaj potem!?"

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi