Veliko nastopaš? Imaš v šoli ali službi predstavitev, ki bo po možnosti še posneta? Ko se vklopijo kamere, nam začne srce hitreje biti. Povečan adrenalin pa ni nujno naš sovražnik, temveč zaveznik, ki nam pomaga, da svoje delo opravimo strokovno brezhibno in samozavestno.
Sprejeti morate dejstvo, da strah potrebujete. Ko vas postane zelo strah in nezavedne misli prevzamejo nadzor nad vami, postanete pripravljene za fizično akcijo.
Avtomatična reakcija vam lahko v določenih situacijah reši življenje. Pretiran strah vas lahko ohromi. Malo strahu pa vam koristi, saj izboljšuje spomin in koncentracijo, poveča energijo in omogoči bolj dinamičen nastop.
Kaj storiti s strahom pred nastopom?
Čez nekaj dni boste morali nastopiti pred večjim občinstvom. O tem neprestano premlevate, predstavljate si, kako ga polomite in ste zelo zaskrbljeni.
Že nekaj dni prej občutite nenavaden občutek v trebuhu, ki se vsak dan le še stopnjuje. Nezavedno gradite negativno miselno povezavo med prihajajočim dogodkom in občutkom strahu, ki se v dejanski situaciji tudi sproži.
“Če niste vešči nastopanja pred kamerami, imate verjetno še večjo tremo, kot bi jo imeli sicer. Večja kot je trema, več je napak. Zato je pomembno primerno izobraževanje in čim več nastopanja,” pravi Klemen Belhar, predavatelj v Šoli retorike.
Če boste obiskovali šolo retorike, boste po besedah Belharja doživljali tremo v nadzorovanih količinah in jo s tem odpravljali. In kadar bo šlo zares, ne boste postali njena žrtev.
Naučite se pozitivne miselne povezave
Tekst si preberite večkrat, da ga boste popolnoma razumeli. Vajo redno ponavljajte in opazujte razlike. Poiščite si miren prostor, v katerem vas ne bodo motili vsaj od 10 do 15 minut. Zaprite oči in svoje misli usmerite na roke.
Predstavljajte si, kakšen je občutek, ko so sproščene. Ko se sprostite, dopustite, da vam misli odpotujejo v čas, ko ste se počutili resnično prijetno in udobno. Morda se boste spomnili na sproščanje v kopeli ali na večer s prijatelji, ko ste se smejali in imeli lepo.
Nato poskusite dobiti občutek tega trenutka. Bodite pozorni na barve, oblike, zvoke in vonjave, ki so povezani s sedanjim trenutkom. Prijetne trenutke preteklosti prenesite v ta trenutek in jih podoživljajte, kot bi se dogajali prav v tem trenutku.
Ko jih začutite, si predstavljajte, da gledate televizijo in na ekranu vidite sebe, kako ste si vzeli čas za razmislek, kako dobro ste videti in kako sproščeno nastopate.
Nato se potegnite skozi ekran in doživite, kako se dejansko počutite, ko govorite na način s podobnimi občutki, kot ste jih doživljali ob prvem spominjanju. V tem občutku preživite nekaj časa, kot bi bili napol v sanjah. Ko vam bo uspelo, uživajte v tem nekaj minut, nato odprite oči. Počutili se boste sveži in zbujeni.
Privoščite si trenutek za premislek
“Če izgubite rdečo nit in ne veste, kako naprej, imate pri snemanju, ki je opravljeno pred predvajanjem, možnost ponovitve, ki se jo splača uporabiti. Pri intervjuju v živo je za vse odgovoren novinar, ki mora v tem primeru reševati pogovor. Zanj je to težko in če boste v živo ‘zamrznili’, ne boste prav hitro spet povabljeni na televizijo.”
V tem kratkem trenutku tišine lahko poiščete izvrsten odgovor. Ne izstrelite užaljenega ali osornega odgovora, saj si boste naredile slabo uslugo.
Kadar pa je premolk predolg, vam besedo vzamejo in spet čakate na naslednjo priložnost. Na televiziji je čas skopo odmerjen, zato je jedrnatost velika odlika. Belhar svetuje, da govorite v kratkih, zaokroženih stavkih.
Izognite se najpogostejšim napakam
Ena od najpogostejših napak, ki jo opažajo strokovnjaki v šoli retorike, je begajoč pogled, ker govorec ne ve, kam mora gledati.
Med intervjujem gledate novinarja, ko je več sogovornikov, gledate njih. Če vas prosijo, da svojo izjavo poveste v kamero, glejte v objektiv kamere. Doma lahko to vadite z gledanjem v kateri koli predmet. Kamera se ne odziva, prav tako ne izbrani predmet.
Nekateri se zelo obremenjujejo z lastnim mežikanjem, drugi zaradi treme zardijo. Takšne stvari je nemogoče nadzorovati. Pomembnejše so druge stvari.
V šoli retorike svetujejo, da so vaši gibi rok skladni z govorom. Ne praskajte se po nosu, ne udarjajte po mizi, ne delajte sunkovitih in nenadnih kretenj, ne mečkajte rokava in ne igrajte se s prstanom ali svinčnikom, saj so omenjeni in podobni pripetljaji zelo opazni in sporočajo nelagodje. Gledalci pomislijo: “Ta pa nekaj skriva.” V tistem trenutku niso več na vaši strani.
Skrivnost je temeljita priprava!
Temo, o kateri govorite, morate izvrstno obvladati. Mnogo uspešnih nastopajočih si zapiske vizualizira in jih med govorjenjem prikliče iz spomina.
Pred nastopom govor vadite na glas, da se boste ob poslušanju svojega glasu počutili ugodno in da si boste dokazali, da obvladate vsebino.
Bodite pristni, a obvladani
Ko govorite o določeni temi, naj bo tudi ton vašega glasu skladen s temo. Če govorite o svoji ustvarjalnosti in dosežkih ali o uspešnosti podjetja, vaš ton, telesna drža in drugi nezavedni signali pa izražajo strah, bodo ljudje bolj pozorni na ta del komunikacije kot na vsebino vašega govora.
Govorite razločno, jedrnato, v kratkih, zaokroženih stavkih.
Ne razmišljajte o tem, da vas bo zgrabila panika. Raje se posvetite vsebini in svojemu cilju, da uspete stvar pripeljati do konca.
V nastopu lahko celo uživate! Ko boste med nastopom začutili občutek, da obvladate zadevo, vam bo to vlilo samozavest. Začutili boste, da lahko uživate in – le tako nadaljujte.
Kameram prijazne barve in vzorci oblačil
Vsa oblačila niso primerna za televizijski nastop. Belhar pravi, da ste v rdeči barvi najbolj opazni, lahko celo preveč. Ko so vaše besede pomembnejše od vašega videza, svetuje, da se ji izognite.
Neprimerna so tudi oblačila z množico tankih črt in iz njih ustvarjenih drobnih vzorcev, ki na televizorju zaplešejo. Zato se drobnim vzorcem izognite.
Bela in črna lahko ustvarita tako velik kontrast, da ga kamera ne zmore dobro prikazati. Črno oblačilo postane črna gmota in ni videti lepo. Žarometi lahko presvetlijo tanka bela oblačila in pod bluzo se pokaže modrček.
Belhar odsvetuje tudi pretirano uporabo nakita, ki se pod žarometi blešči in je lahko preveč opazen.
Določeni poklici zahtevajo večjo javno izpostavljenost.
Če se odločate za enega od njih, boste morali to dejstvo sprejeti.
Pogovarjali smo se z igralko Pio Zemljič, ki je pred kamerami nastopala kot pevka, kot gledališka, televizijska in filmska igralka ter voditeljica.
Pravi, da so bile to zelo različne izkušnje, ene navdušujoče, druge grozne.
“Najbolj travmatična izkušnja, ki se jo spominjam, je začetek lastne rubrike Karaoke pri Stojanu Auerju. Komaj sem zjecljala tri stavke. Trema me je popolnoma ohromila in leta je trajalo, preden sem se je znebila."
In kaj je njej pomagalo proti tremi?
“Ko me trema zagrabi tik pred zdajci, dvakrat globoko vdihnem in se vržem brez padala. Kar bo, pač bo. Takrat se užitek lahko začne.”
Strokovno znanje za nastopanje pred kamerami je Pia sicer pridobila na AGRFT-ju, vendar to ni garancija za uspeh. Kot pravi:
“Na koncu ostaneš spet sam s seboj. Šola življenja in šola igralca se nikoli ne končata. Vse je odvisno od posameznika, kako se spopada s priložnostmi in z izzivi.”
Dekletom, ki bi rade postale igralke zaradi slave ali denarja, toplo priporoča, da si izberejo drug poklic. “Preveč je trdega dela, odrekanja svobodi, zasebnemu življenju, včasih mučnega brskanja po temnem in skritem v lastni duši, vzponi in padci ...
Človek, ki ni popolnoma zaljubljen in predan umetnosti igranja, bo težko uspel v tem poklicu. Soji žarometov in kamere prehitro ugasnejo. Greti se moraš sam. Od znotraj. Navzven. Preprosto zato, ker ne moreš drugače.”
Napisala: Barbara Vrezovnik
Preberi še: Razkrivamo posebne jutranje navade uspešnih Slovenk ali pa Tvoj uspeh je povezan tudi s čustveno inteligenco - poglej, kako jo razviješ!
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere