Spoznaj 4 Slovenke, ki nizajo uspehe v tehnološkem svetu

ALJA ISAKOVIĆ, doktorska študentka in asistentka na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

Kaj trenutno počneš?

Kot članica Laboratorija za računalniško grafiko in multimedijo (LGM) se ukvarjam predvsem z raziskovanjem na področju komunikacije človek-računalnik.

Kaj te navdušuje pri programiranju?

Trenutek, ko po urah lovljenja hroščev program končna začne delati. Programiranje me najbolj navdušuje, ko imam možnost delati v ekipi, kjer si med seboj pomagamo in drug drugega kaj novega naučimo.

Pri študiju računalništva je odstotek žensk pri nas že nekaj časa okoli 10. Zakaj meniš, da se tako malo žensk vpiše na računalništvo?

Eden od pomembnih razlogov za to je, da v srednji šoli ne dobimo dobre predstave o tem, kaj je računalništvo. Računalništvo ni le uporaba pisarniških orodij ali pretvarjanje iz desetiškega v dvojiški sistem, ampak ponuja orodja za reševanje cel kup zanimivih izzivov.

Računalništvo in povezane poklice bi morali v srednjih šolah bolj podrobno predstaviti, tudi brez računalnikov. Na fakulteti to počnemo s Poletno šolo FRI, na kateri učencem in dijakom predstavljamo ustvarjanje iger, mobilnih aplikacij, robotov in podobnih zanimivih projektov.

Se ti zdi, da med ženskami narašča zanimanje za programiranje?

Za delavnice dobimo veliko prijav žensk, ki so na koncu študija ali iščejo zaposlitev in ugotavljajo, da jim primanjkujejo tehnična znanja. Škoda, da tega ni več tudi na drugih fakultetah. Povpraševanja po tehničnem znanju je namreč ogromno in na tem področju se odpirajo nove zaposlitvene možnosti.

Ženske poskušaš navdušiti za tehnološke poklice z organizacijo brezplačnih programerskih delavnic, kot so Rails Girls, Django Girls in z aktivnostmi skupine CodeCatz.

Kaj svetuješ ženskam, ki želijo uspeti v tehnoloških poklicih?

Veliko vztrajnosti in pripravljenosti na učenje. Pri udeleženkah delavnic pogosto vidimo, da odnehajo zaradi pomanjkanja samozavesti ali zaradi občutka, da ne morejo nadoknaditi vsega znanja, ki je potrebno. Pomembno je, da se tega ne ustrašiš.

Tudi tisti, ki smo že desetletja v teh vodah, se vsak dan kaj novega naučimo. Pri učenju programiranje pa vedno priporočam, da začneš čim prej sodelovati pri kakšnem praktičnem projektu, ki te res motivira. Za vprašanja ali moralno podporo smo na voljo tudi CodeCatz. Lahko nam pošlješ kakšno sporočilo prek e-pošte ali Facebooka.

MAJA VOJE, strokovnjakinja za tako imenovani growth hacking

Kaj počneš kot 'growth hacker'?

V tehnologiji opravljam poklic, ki ni tehnološki. Temu bi lahko rekli digitalno trženje, vendar posegam tudi v razvoj produktov. Iščem možnosti za povečanje možnosti uspeha ob lansiranju novih produktov na trg in za povečanje prodajnih priložnosti obstoječih.

To zajema spletno oglaševanje, vsebinski marketing, vključevanje mnenjskih vodij in posebne metode, kot so priporočilni programi, uvajanje uporabnikov, optimizacija ključnih besed za indeksiranje produkta čim višje na spletu ali trgovinah z aplikacijami.

Katero znanje in veščine ti najbolj koristijo pri delu?

Domenska znanja tehnologije in analitike, ki sem se jih priučila pri delu. Toda najpomembnejša je miselnost. Težave rešujemo z enostavnimi in hitrimi rešitvami, da jih lahko preizkusimo na trgu. Še ne vemo namreč, ali problem na trgu obstaja in ali ga naša rešitev dovolj dobro rešuje in ali naslavljamo pravi tržni segment s pravim produktom.

Kaj te navdihuje pri delu?

Dinamičnost in nestrukturiranost izzivov. Vsak izziv je edinstven in ga običajno rešujem z izjemno pametnimi ljudmi, od katerih se lahko ogromno naučim.

Kaj je tvoj življenjski moto?

Za vsako težavo obstaja aplikacija. Tukaj je seznam 90 brezplačnih orodij, ki jih lahko preizkusite https://growth-hacking.zeef.com/majavoje.

Si svetovalka in mojstrica komunikacije. Kaj bi svetovala mladim podjetnicam?

Obstajajo trije temelji uspešne komunikacije: 1. avtentičnost, ki izhaja iz poznavanja samega sebe; 2. empatija, ki izhaja iz poslušanja in prilagajanja sporočila prejemniku; in 3. doseganje namena in ciljev komunikacije.

Eden mojih nekdanjih nadrejenih je v vsakem dokumentu želel imeti opredeljen namen, cilj in metodo. Ta tok podajanja informacij sem ponotranjila.

V praksi pa svetujem: Pogumno v svet! Več kot ne ti ne more reči nihče. Svet ne ve, kaj delaš in kaj si želiš, dokler ne napišeš nekaj e-poštnih sporočil ali tistih na LinkedInu.

TAMARA LAH MOMČILOVIĆ, direktorica slovenske podružnice podjetja Infinum

Študirala si na grafični fakulteti v Zagrebu. Zakaj si izbrala študij v Zagrebu?

Odraščala sem v Karlovcu, tako da je bil Zagreb prva izbira zaradi kakovosti študije in bližine doma. Takrat je bila to edina fakulteta, ki je imela smer digitalno oblikovanje zraven močnega tehničnega dela, ki je zagotavljal inženirski poklic in nekega dne tudi službo, vsaj v očeh staršev.

Si ob študiju nabirala delovne izkušnje?

V času celotnega študija sem imela študentsko službo v podjetju VB leasing, ki je bila zelo dobra finančna podpora in stik z realnim delom, procesi, težavami. Bili smo odlična ekipa, s katero imam prijateljske odnose in stike še danes.

Že takrat smo ustanovili podjetje Infinum, kjer smo zagnali prve projekte razvijanja programske opreme, vendar sem to delala v nočnih urah, ker so bili dnevi precej izpolnjeni z obveznostmi na fakulteti in delom v lizinški hiši.

Kako je nastala ideja o ustanovitvi podjetja Infinum?

Nastala je že v prvem letniku fakultete. Idejo je predlagal Tomislav Car, direktor in solastnik Infinuma, v smislu ''saj nimamo česa zgubiti'' oziroma lahko izgubimo le začetni kapital.

Člani menedžmenta Infinuma smo prijatelji že več let, Matej Špoler in jaz celo od prvega razreda osnovne šole. Imamo podobno vizijo, čeprav smo tudi precej različni, ampak zaradi tega smo očitno dobra ekipa. Lepo je delati s prijatelji.

Kaj počneš v okviru podjetja Infinum?

Trenutno se ukvarjam z vodenjem podjetja, moje delavne naloge so torej precej različne, od koordinacije projektov, prodaje in priprave prodajnih procesov in dokumentacije do koordinacije pri pripravi ponudb in pogodb, finančne plasti podjetja, zaposlovanja in podobno.

Katere lastnosti ti najbolj koristijo pri delu?

Sem trmasta in veliko stvari, ki jih lahko v določenih trenutkih uporabim, mi ostane v spominu. Predvsem pa imam cilje, ki jih skušam uresničiti. Moje delo je podobno šahu, saj moraš hitro narediti potezo, ampak če znaš predvideti poteze vnaprej, boš bolj uspešen.

Kaj bi svetovala ženskam na začetku karierne poti?

Pomembno je, da veš, kaj si želiš, in delaš korake, ki vodijo k cilju. Včasih narediš tudi kakšen korak nazaj, ampak vedno z razlogom in s tem ni prav nič narobe.

ANA ETEROVIĆ KLEMENČIČ, urednica tehnološkega portala Netokracija

Kaj trenutno počneš?

Imam svojo komunikacijsko agencijo. Ukvarjam se s komunikacijo na družbenih omrežjih, odnosi z javnostmi, organizacijo dogodkov, sem urednica tehnološkega portala Netokracija.si in aktivna v digitalnem svetu. Sem klasična hiperaktivka, težko se osredotočim samo na eno stvar in projekt. Rada sem aktivna na več področjih hkrati.

Sodelovala si pri nastanku BigDeala, ki je prvi slovenski spletni servis za skupinsko nakupovanje. Kako je nastala ideja za BigDeal?

BigDeal je bil moja prva podjetniška izkušnja. S poslovno partnerko Vano Vojdanovski sva ga ustanovili leta 2010, ko sem bila stara le 26 let. Zavedali sva se, da gre za priložnost 'zdaj ali nikoli' in od zamisli do začetka prvega slovenskega servisa za skupinsko nakupovanje je minilo rekordnih 30 dni. Po treh letih vzponov in padcev sva podjetje prodali in šli vsaka svojo pot – jaz sem šla v agencijsko-svetovalske vode, Vana pa je danes vodja oblikovanja pri Outift7. Izkušnja BigDeala, družbena mreža, ki sem jo ustvarila v tem obdobju kariere, mi je odprla digitalno-tehnološki svet in izjemno pomagala pri nadaljnjem delu.

Si svetovalka za komunikacijo na družbenih omrežjih in urednica Netokracije Slovenija. Kaj bi svetovala ženskam, ki so na začetku karierne poti?

Vsem dekletom (in fantom) na začetku karierne poti bi svetovala, naj si v študentskih letih poskušajo nabrati čim več različnih izkušenj. Vse šteje – od prostovoljstva, pripravništva do članstva v študentskem klubu in organizacije lokalne gasilske veselice – vse te izkušnje pridejo prav pri bodočem delu in puščajo pozitiven vtis pri delodajalcih.

Pomembno je tudi, da se ne obremenjujejo s stereotipi in se odločijo za tisto fakulteto in delo, ki jih izpolnjuje in veseli, ne glede na to, kaj družba od njih pričakuje. Bodoči delodajalci bodo izredno cenili lastnosti, kot so samoiniciativnost in pripravljenost na učenje – če si pripravljen na sprejemanje izzivov in imaš veliko željo, se lahko naučiš marsičesa.

Današnji svet potrebuje proaktivne mlade, ki bodo zaznavali izzive in probleme v svojem okolju in za njih dejavno iskali rešitve. Služba te ne bo čakala, ustvariti si jo boš morala sama.

Kako ocenjuješ položaj žensk v tehnološkem svetu?

Ženske gradijo svet informacijskih tehnologij že od samih začetkov. So na ključnih položajih v najuspešnejših svetovnih tehnoloških podjetjih. Žal še vedno predstavljajo le četrtino delovne sile, za enako kakovostno opravljeno delo, sposobnosti in talent pa so plačane tudi do 20 odstotkov manj kot moški.

O položaju žensk v tehnološkem svetu v Sloveniji trenutno lahko le sklepamo, ker resna raziskava na tem področju še ni bila narejena. In zato Netokracija in pobuda CodeCatz na čelu z Aljo Isaković začenjamo z raziskavo, ki bo pokazala, kakšen je indeks zaposlenosti deklet v slovenskih podjetjih IT.

Besedilo: Danaja Lorenčič
Fotografije: Anže Mulec

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere