Res moraš toliko delati?

Kamorkoli pogledam, mlade ženske buljijo v svoj telefon. Na kavi s fantom ali prijateljico, (namesto da bi se pogovarjale z osebo pred sabo, mamice na otroškem igrišču, medtem ko gugajo svoje otroke (namesto da bi jih vprašale, kako so se imeli v vrtcu), punce na plaži (namesto da bi uživale ob pogledu na dobre tipčke in prebrale dobro knjigo ali revijo) in med premorom za požirek vode med vadbo (namesto da bi izklopile možgane), na poslovni večerji (namesto da bi poglobili odnose s sodelavci, šefi ali poslovnimi partnerji) in, ojoj, upam, da ne celo med seksom. Sem pa skoraj prepričana, da je preverjanje sporočil postal skoraj obred pred seksom in po njem pa pred spanjem in ob prebujanju ...

Živimo v času, ki od nas terja, da se svojim poslovnim strankam in šefom odzivamo 24 ur na dan, ali pa le zapolnimo praznino, ki nastane, ko se ne dogaja nič in slišimo le utrip svojega srca?

Na to vprašanje je težko odgovoriti tako psihologom kot kariernim svetovalcem, ker smo si preveč različni, da bi lahko odgovor poenostavili.

A kljub temu ostaja dejstvo: 1. Super je, če stranki takoj odgovoriš na e-pošto. 2. Šef bo zadovoljen, če boš odzivna. 3. Veliko laže se je zamotiti s telefonom kot prenesti tišino, ki včasih nastane sredi kofetkanja. Pravzaprav jo z brskanjem po telefonu lahko celo preprečiš ...

"Starejša generacija meni, da je pretirana uporaba mobilnih aparatov moteča za gradnjo medsebojnih odnosov in ogroža zdravo socialno življenje, medtem ko so te naprave za pripadnike današnje generacije čisto korektno sredstvo za vzpostavljanje in vzdrževanje socialnih odnosov," o nenehni rabi mobilnih naprav pravi Snežana Kragelj, univ. dipl. pedagoginja in andragoginja, master coach NLP.

Pa vendar ne morem pozabiti lanskoletne poslovne večerje v hudi restavraciji v Bologni, kjer sem se imela zares lepo ... Naše omizje je med slastnimi hodi in trkanjem kozarcev pozabilo na svoje telefone in večer se je prelevil v veselo brbljanje, smejanje in nepozaben sproščen večer ter spoznavanje novih ljudi in vzpostavljanje vezi med njimi. Pri sosednjem omizju se ali niso mogli tako sprostiti ali pa so hoteli potvitati vse, kar se jim je dogajalo.

Ni bilo videti, da se jim dogaja prav veliko – klik, fotografiranje hrane, potem pa spet vsa pozornost usmerjena v telefonček. Prepričana sem, da so jim prijatelji zavidali, da so dobili veliko všečkov, ampak med sabo za mizo se pa sploh niso pogovarjali, njihove ustnice so bile obrnjene navzdol, kot da ne zmorejo uživati v tistih trenutkih. Ne vem, kaj jih je pozneje otoplilo – ali so šli že vsi FB-prijatelji spat ali vino ob hrani, proti koncu sta se klepet in smeh slišala tudi z njihove mize, njihovi obrazi pa so postali žareče nasmejani.

Bi rada nehala ves čas gledati le v svoj telefon?

Nasvet Snežane Kragelj: "Najprej se moraš zavedati, da te to moti. Če te nenehno preverjanje mobilnika ne moti, se tega ne boš nikoli odvadila. Če pa si že ugotovila, da bi rada to navado spremenila, določi uro, po kateri sporočil in SMS-jev ne boš več preverjala. Po določeni uri, denimo po 17. uri, ne preverjaj e-pošte in SMS-jev eno uro, nato ta čas iz dneva v dan postopoma podaljšuj (če to ne ogroža tvojih zasebnih odnosov). Ko si boš našla nadomestna opravila, ki jih lahko oprav­ljaš v tem času, boš sčasoma na telefon začela samoumevno pozabljati. Zgodi se samo od sebe, le odločiti se je treba."

A kljub temu se tudi sama pogosto zalotim ... na kavi, ko ne vem, kaj bi rekla, ali pa je kar tako, iz navade, treba pregledati e-pošto. Včasih, ko obljubim hčerki pravljico za lahko noč, ona prej zaspi, preden pregledam vso pošto, ki se je nabrala na večer. In to se mi res ne zdi v redu.

Po drugi strani mi Snežana Kragelj potrdi: "Za podjetnike, ki sami skrbite za svoj posel in želite biti v njem uspešni, je samoumevno, da ste svojim strankam ves čas na voljo. Stranke je težko pridobiti, to, da jih obdržimo, pa terja tako naše znanje kot tudi naš čas. Vsak od nas se mora sam odločiti, ali mu takšen način življenja ustreza, in če mu, kakšne posledice ima lahko zanj, družino, prijatelje."

Kaj pa šefi? Se jim moramo odzvati ob vsaki uri? "Zagotovo je vsak, ki kliče, zadovoljen, če se na klic odzovemo. Vendar je treba znati potegniti črto med poslovnim in zasebnim življenjem. Če te šef nadleguje v poznih večernih urah, ko si z družino, partnerjem, prijatelji, se je dobro vprašati, ali te šef potrebuje, ker res nujno potrebuje informacije, ali se le dolgočasi. Priporočam, da se pri vsakem delodajalcu že na začetku diplomatsko odzoveš in na klice, SMS-je, e-pošto po določeni uri več ne odgovarjaš. Sčasoma bi se ti namreč lahko zgodilo, da te bo motil, kadarkoli se mu bo zljubilo, in boš zaradi tega nadlegovanja morala zapustiti delovno mesto. Če te torej nadrejeni s klici nadleguje še v tvojem prostem času, mu odgovori takoj zjutraj naslednji dan. Sčasoma se bo navadil, da te po službi ne more več dobiti," svetuje karierna svetovalka Snežana Kragelj.

Delovni čas in izgubljeni čas

Ne le pred telefonom, vedno več zaposlenih ostaja za računalniškim zaslonom v pisarni vse več časa ... Zaradi tega res narediš več, je šef bolj zadovoljen, ker si videti pridna mravljica, ali pa se le bojiš za službo? Karierna svetovalka Snežana Kragelj pravi takole: "Zagotovo je šef nad tvojo delovno zagnanostjo navdušen, seveda pa bo sčasoma želel vedeti, ali ima tvoja zagnanost tudi kakšen učinek. Za Slovence je znano, da delamo po 70 ur in več na teden in glede tega v primerjavi z drugimi državami Evropske unije prednjačimo. Res pa je tudi to, da zaradi tega žal nismo produktivnejši."

Torej se ti bolj splača zavzeto delati (le) osem ur na dan, potem pa čas raje posvetiti prijateljem, telovadbi, svojemu dragemu ... Kragljeva pritrjuje, obenem pa opozarja na še eno lastnost Slovencev: "Slovenci službe ne jem­ljemo kot prostora, kjer ustvarjamo, se razvijamo in se imamo po potrebi tudi fajn. Slovenci smo globoko prepričani, da moramo v službah trpeti, da je delo nekaj težkega, da se na delu moramo močno truditi in da je treba samo počakati, da delo mine, in se imamo šele potem lepo."

Si se našla v komentarju Snežane Kragelj? Ne, v službi ti ni treba trpeti in komaj čakati, da mine. Čeprav ta trenutek ne hodiš v službo svojih sanj, si lahko na delovnem mestu, ki ga opravljaš, določiš cilje, ki jih želiš doseči (za svojo osebnostno rast in napredovanje v karieri), na list si napiši, kaj te pri tvojem delu veseli, ti vzbuja zanimanje (ja, vedno lahko najdeš tudi pozitivne strani).

Podaljšaj, ko je res treba

Včasih se delo zavleče. Dobiš nov projekt, na hitro je treba ustreči naročniku ... "V službi smo dolgo takrat, ko je to treba, da dokončamo delo, ne pa zato, da naredimo vtis na šefa in sodelavce. Popolnoma samoumevno je, da se kdaj delo pri kakšnem projektu podaljša, in če blefiramo, se to hitro opazi. Pri delu je pomemben naš učinek, in ne posedanje na delovnem mestu. Bolj kot čas prebivanja v službi je pomemben tvoj odnos do dela. Prej boš izgubila službo, če boš na vso moč poskušala ugajati šefu in pri tem naredila bolj malo, kot pa če boš korektno oddelala svoje naloge in se potrudila, da bo delo opravljeno dobro," pravi Snežana Kragelj.

Je torej osem ur na dan, če ni posebnih projektov, res dovolj, da boš uspešna v službi? Strokovne raziskave pravijo tako, saj naše telo in um za dobro delovanje potrebujeta počitek. Ko so merili delovno storilnost, ta ni nič večja, če vsak dan raztegneš svoj delovnik za dve do tre ure. Snežana Kragelj obenem opozarja: "Tudi ti imaš pravico do osemurnega delovnika. Dobro bi bilo, da se svojih pravic zavedaš in jih tudi zahtevaš. Naši predniki so garali po 12 ur vsak dan in nam izborili pravico, da delo lahko zapustimo po osmih urah. Seveda se zgodi, da je treba kdaj delati dlje, pa vendar nas delovniki, daljši od osem ur, na dolgi rok izčrpavajo. Že danes imej v mislih, da boš delala do 70. leta in še dlje, zato bi bilo dobro, da že na začetku kariere ne pregoriš."

Pripravila: Petra Arula

Novo na Metroplay: “Če narediš veliko, lahko izbereš najboljše” | DAVID TAVČAR, ELLE DEKOR 2024