Se nenehno trudiš, da bi bila v življenju uspešnejša od drugih? Nisi edina. Čas je, da se rešiš tega pritiska.
Povprečnost. Kaj to sploh pomeni? Če upoštevamo statistiko, je povprečna ženska tista, ki se poroči pri osemindvajsetih, dela 34 ur na teden, seksa 103-krat letno in nosi košarico 75C. Pa te številke zares karkoli povedo? Prvi sklep o povprečnem je po navadi ta, da povprečno ni ravno dovolj dobro. Normalno je, da se primerjamo z drugimi – vendar ali je nenehno hlepenje po boljšem in večjem še vedno zdravo za nas?
Avtorica in psihoterapevtka Kathy Caprino pravi, da se veliko žensk znajde ujetih v neko navidezno tekmovanje s svetom. "S svojimi vrstniki se primerjamo, da bi normalizirali in uskladili naše mišljenje, počutje in dejanja z drugimi," pravi. "Težava je v tem, da nas čezmerno primerjanje ne osreči. Če se ocenimo kot podrejene, to zamaje našo samozavest, če pa se ocenimo kot boljše od drugih, lahko to škodi medosebnim odnosom z drugimi."
Naša težnja po tem, da bi bili nadpovprečni, lahko povzroči tudi težave na delovnem mestu, pravi Kathy. V takšnih primerih ženske delajo več, kot je treba, in pogosto več, kot je zdravo, v želji, da bi dobile potrditev nadrejenih.
S tem se strinja tudi 33-letna blogerka Sue Mellor (How2bbornlucky.com). "Pred nekaj leti sem delala v oddelku, kjer sem sprva v delu zares uživala. Služba je bila zelo tekmovalno naravnana, z visoko postavljenimi cilji. Ujela sem se v to dirko ter v delo vložila veliko dodatnih ur in energije. Ker sem dan za dnem delala pozno v noč, sem začela zanemarjati prijatelje, zaradi urejanja dokumentacije med vikendi nisem imela nič prostega časa. Mislila sem, da sem bila ambiciozna, a v resnici sem bila le nesrečna."
"Takoj ko sem se odpravila na počitnice, sem spet našla smisel in se v trenutku odločila, da za eno leto odpotujem v tujino. Po prihodu domov se nisem vrnila v staro službo. Danes se skromno preživljam z bloganjem o tekmovanjih in varčnih ponudbah. Sem stoodstotno bolj srečna. Delam, kar si sama želim, in to pod svojimi pogoji."
Osvoji povprečnico v sebi
Kaj je torej narobe s tem, da živiš po normah, da delaš osemurni delovnik in obiskuješ vedno isti lokal s prijateljicami v soboto zvečer? Prav nič. Prav tako ni pomembno, če se pač ne želiš uskladiti s takšnim življenjem.
Kathy pojasnuje: "Čeprav se ti zdi nujno, da si najboljša, zdrava in živiš skladno z naravo, je cilj, ki si ga postaviš – naj bo to služba, dieta ali ljubezensko življenje –, včasih nemogoče doseči. Lahko se ti zgodi, da se boš počutila popolnoma nesrečno, dokler zastavljenega ne boš dosegla. Cilje boš na koncu postavljala vse više in više ... In se ujela v začaran krog. Bistvo je v tem, da se naučiš spoznati, kdaj si zares srečna."
Seveda nam navdih in motivacija, ki se rodita iz dosežkov drugih, nič ne škodita. Kako pa lahko kljub vsemu zmanjšaš pritisk, ki ga sama izvajaš nad seboj, da bi se ujemala s splošno znanim idealom?
"Poišči svoje prioritete, vrednote in cilje. Pozabi na stvari, ki ti jemljejo energijo in se ne spremenijo, čas in energijo raje usmeri v projekte, v katere resnično verjameš," svetuje Kathy.
In ne bo škodilo, če ti povem, da nekdo nekje hrepeni po tem, kar ti že imaš. Tudi če se tebi zdi, da si v svojem vsakdanu čisto povprečno dekle.
Besedilo: Anamarija Lukovac
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić
