Nasveti uspešne ženske

28. 5. 2009
Deli
Nasveti uspešne ženske

Cvetka Selšek (predsednica uprave SKB banke, d. d., Ljubljana) meni, da moraš na delovnem mestu delovati samostojno in poprijeti tudi za dela, ki se ti zdijo glede na izobrazbo nenavadna …

Začeti je treba na začetku, da si pozneje sposoben gledati naprej in hkrati opaziti drobne, a pomembne stvari. Jaz sem napredovala zelo hitro. Ko sem začela delati z mladimi kadri, sem jim omogočila priložnosti za napredovanje, a žal ugotovila, da se je velika večina prestrašila odgovornosti.

Zato sem zdaj prepričana, da je treba skozi vse razvojne stopnje in se počasi usposobiti ter izgraditi v menedžerja. Potrebna je potrpežljivost. Ko dobiš delo, moraš zgrabiti zanj in biti boljši od drugih, da je opravljeno delo tudi opaženo.

Poslovne odločitve je treba znati razložiti in zagovarjati, tudi če gre kaj narobe, ali pa jih celo spremeniti, saj je popraviti svojo napako povsem korektno. Dober vodja mora znati uspešno reševati probleme. Mene na primer vsako jutro pričakajo na mizi!

Marsikje po Sloveniji sneži: kje ga bo zapadlo največ

Za reševanje problemov je treba ubrati pravi način in komunikacijo s sodelavci. Tudi druženje zunaj službenega časa je lahko koristno, saj ljudi dodatno spoznaš skozi neformalno komunikacijo. Do nadrejenih kaže imeti prijateljski odnos s potrebno mero spoštovanja. Pokazati pa je treba tudi odločnost, iniciativnost, konstruktivnost …

V sodobnem poslovnem svetu je pomembna predanost poslu in ženske se moramo ob tem zavedati realnih možnosti. Nedvomno obstaja verjetnost, da se ne poročimo in/ali nimamo otrok.

Mislim, da je družino bolje imeti prej. Ko si še mlad, imaš več energije, pa tudi v podjetju so te veseli, da prideš nazaj. Sem zagovornik lojalnosti, stalnosti v podjetju. Če v podjetju ostaneš dalj časa in se premikaš z nivoja na nivo, se sprožijo ambicije, in ravno to je dodana vrednost kakovosti.

V&O: Ali lahko šef pogleda v izpisek mojih klicev s službenega telefona?

Delodajalec je v večini primerov edini, ki takšen izpisek od družbe, ki ponuja telekomunikacijske storitve, sploh lahko zahteva. To ne pomeni kršitve Zakona o varstvu osebnih podatkov, saj pridobitev izpiska klicev izhaja iz njegove lastninske pravice.

V trenutku, ko bi začel ugotavljati, komu klicane številke pripadajo, pa to pomeni obdelavo osebnih podatkov. To je torej tudi meja, do katere lahko delodajalec obdeluje izpisek klicev. Prekoračitev zneska, do katerega lahko posameznik uporablja službeni telefon, je torej treba ugotavljati na podlagi drugih podatkov posameznika (Vir: www.ip-rs.si).

Metka Pravst