V deželo je končno prišla pomlad. Ljubljanski Knafljev prehod je spet poln lepih, mladih in uspešnih fantov. Vsem zagrizenim varčevalkam dajemo v vednost: nastopil je čas, da preklepetajo vsaj en večer s tistimi fanti, ki si vsak delavni dan vestno zavežejo kravato – z borznimi posredniki.
Že kot majhen otrok sem začela varčevati denar: za punčko iz izložbe, za kolo … v hranilniku ježku – se ga še spomnite? Vsakdo po svojih zmožnostih hrani in varčuje za boljši in varnejši jutri. Vendar pa je naš boljši jutri odvisen predvsem od tega, koliko nam bo uspelo kupček denarja oplemenititi (ste opazile razliko: včasih smo varčevali, zdaj plemenitimo).
Svoj čas je bilo to preprosto: dovolj je bil par nogavic in vanje si mirno tlačil težko privarčevane dinarčke – seveda si jih prej preudarno zamenjal za nekdanje nemške marke. Vrednost mark je iz dneva v dan naraščala in s tem seveda prihranki. Denar se je tako pod žimnicami plemenitil kar sam, nekako tako kot pri žlahtnosti pridobivajo plesnivi siri.
Bolj osveščeni varčevalci so ob vse večjem zaupanju v stabilnost novo nastale države nogavice postopoma zamenjali za vezane vloge na bankah. Najprej so bile aktualne hranilne vloge v tujih valutah, nato depoziti, vezani na devizno klavzulo, zatem so se za dobro naložbo izkazali tolarski depoziti. Do nedavnega je veljalo, da večina varčevalcev denar plemeniti prav v njih.
Le peščica je poskušala prihranke oplemenititi z – za našo državico bolj alternativnimi naložbami – vlaganjem v vzajemne sklade ali pa neposredno v vrednostne papirje. Vendar pa se napovedujejo spremembe – zniževanje obrestnih mer, napovedana odprava TOM – varčevalce so predramili novi časi …
Zacvetela je borza
Skorajda že ptički na drevesih žvrgolijo o burnem dogajanju na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Tečaji delnic so čisto ponoreli. Poznavalci borznega dogajanja pa napovedujejo živahno trgovanje tudi v prihodnje, saj je zanimanje tujih vlagateljev za nakupe delnic slovenskih podjetji vedno večje, poleg tega so pričakovane spremembe zakonodaje, ki ureja davke od kapitalskih donosov.
Hkrati so napovedane spremembe na področju bančnih vlog spodbudile varčevalce, da razmislijo o nakupih vrednostnih papirjev kot alternativni naložbi za vsaj del prihrankov. “Zakaj nas mori z vsem tem? Kje so zdaj obljubljeni fantje v kravatah, urejeni, kakor se spodobi?” se verjetno sprašujete.
Fantje še pridejo, najprej pa morate osvojiti osnovne informacije, da boste vedele, o čem se pogovarjati z njimi in kako pomembni – za vašega ježka – so lahko nedolžni klepetki ob kozarcu vina.
Kratka zgodovina slovenske borze
Zadnjih nekaj let se na ljubljanski borzi ni prav veliko dogajalo. Za nedogajanje pa ne gre kriviti nezanimivosti ali slabega poslovanja slovenskih podjetji, katerih delnice kotirajo na borzi, saj so vodilna podjetja poslovala več kot dobro in dosegala odlične dobičke.
Po mnenju mnogih borznih analitikov so bile vrednosti njihovih delnic zelo podcenjene, vendar pa se tečaji delnic navkljub dobrim poslovnim rezultatom niso kaj prida spreminjali. Slednje je seveda udeležence borznega dogajanja spravljalo ob živce in iz marsikaterega pozitivista spremenilo v neozdravljivega pesimista.
Vendar pa je v zadnjih mesecih borzni trg zasijal čisto v drugi luči in v časopisih lahko preberete kar nekaj zanimivosti na to temo. Delnice slovenskih “blue chipov” z manjšimi korekcijami (popravki tečajev – navzgor ali navzdol, nasprotno od trenda) neustavljivo presegajo rekordne cene izpred “zlatega obdobja” borze (1996 in 1997). Bikovski trend se nadaljuje …
Kaj bi morala ženska vedeti o borzi
28-letna Barbara pripoveduje: “S prijateljico sva posedali ob popoldanski kavici in se prav pošteno zabavali na račun neumnosti neke skupne znanke. Najin smeh in dobra volja sta pritegnila gosta – zanimiva fanta za sosednjo mizo. Z duhovitimi šalami sta se zapletla v najino zabavo in čez nekaj minut smo že sedeli skupaj. Seveda je pogovor nanesel na bolj formalne, spoznavne teme – “kaj že vidva počneta?”
Andrej in Marko sta brokerja – borzna posrednika. Jana, moja prijateljica, pa kot iz topa: “Potem pa delata na borzi na Bavarcu! Ja, potem smo pa sosedi.” Fanta sta prasnila v smeh. Andrej je pograbil najino popolno nevednost v zvezi z borzo in nadaljeval s šalami, s tem da nama pri tem ni bilo čisto nič jasno: “Ehm, brokerji iz vse Slovenije se vsako jutro zberemo na Bavarcu, pojemo burek in si med seboj prodajmo delnice …”
Priznati moram, da me je postalo zaradi moje nevednosti sram. Sicer sem se herojsko smejala šalam, toda tokrat na svoj račun, nekajkrat omenila svoje blond lase, potem pa ob prvi priložnosti pobegnila domov.” Barbara je sicer pretiravala v reakciji zaradi svojega nepoznavanja borze, vendar pa je res, da je osnovno poznavanje borze – trga vrednostnih papirjev – danes del splošne razgledanosti. Če se ne želite počutiti kakšnega lepega poletnega večera tako, kakor se je počutila Barbara, berite dalje.
Borzne hiše, delnice, kupim, prodam
V Slovenji posluje kakih 32 borznih hiš, ki zaposlujejo približno dvesto pooblaščenih borznih posrednikov. Ti trgujejo med seboj po računalniškem sistemu vsak delavnik med pol deseto in trinajsto uro. Trgovanje jim omogoča BIS (borznoinformacijski sistem) – komunikacijsko omrežje, ki jim omogoča, da kupujejo in prodajajo vrednostne papirje v realnem času.
To pomeni, da so podatki o dogajanju na trgu dosegljivi vsem udeležencem hkrati skoraj v istem trenutku, ko jih borzni posrednik vnese v sistem. Vse skupaj vodi ljubljanska borza ter nadzoruje trgovanje in udeležence.
Verjetno se vam je porodila misel, da tri ure in pol trgovanja na dan pravzaprav ne bi smelo delati borznim posrednikom sivih las in divjih pogledov. V njihov zagovor naj povem, da trgovanje zahteva popolno zbranost: samo en napačen vnos, ena napačna odločitev in zbogom milijončki …
Preostalih 21 ur in pol pa fantje, tudi kakšna punca se najde, tuhtajo, računajo in si razbijajo glave s tem – delnice katerih podjetij bi morali kupiti, katere prodati. Sledijo vsem informacijam, ki bi lahko kakorkoli vplivale na tečaje delnic, sledijo gibanjem tečajev na tujih borznih trgih … vsi imajo v glavi smo en cilj – ustvariti dobiček.
Rastejo trave in misli
Vse smo dobile certifikate, in če smo jih pravilno uporabile (niso bili namenjeni brisanju …, kot so svetovali nekateri strokovnjaki), smo postale delničarke tega ali onega podjetja. Če svojih delnic, kupljenih za certifikatni denar, še niste prodale, lahko dnevno sledite njihovi vrednosti in tako počasi stopate v stik z borzo. Gibanju tečajev delnic lahko sledite tudi ve.
Bodisi po internetu, kjer lahko sledite trgovanju med borznimi hišami z zamikom – vidite lahko zadnje sklenjene posle, prvo povpraševanje in prvo ponudbo, ne vidite pa globine (vsa nadaljnja povpraševanja in ponudbe), bodisi v časopisju, kjer so objavljene tečajnice vrednostnih papirjev za pretekli dan. Ljubljanska Borza VP je razdeljena na dva trga, in sicer na borzni in prosti trg.
Za kotacijo na borznem trgu morajo podjetja zadostiti strožjim pogojem, ki jih predpisuje borza (zahtevnejša merila pri sami uvrstitvi v kotacijo, predpisano je obširnejše in pogostejše obveščanje javnosti o poslovnih dogodkih ...).
Na borznem trgu velja tudi pravilo maksimalnega desetodstotnega odmika vrednosti tečaja, kar pomeni, da lahko v enem dnevu posamezna delnica zraste ali pade samo za deset odstotkov od enotnega tečaja prejšnjega dne, razen kadar borza izredno dovoli prekoračitev.
Na prostem trgu so pogoji za kotacijo manj strogi do podjetji. Poleg tega, da tudi ni omejitve gibanja tečaja, kar pomeni da cene delnic lahko neomejeno naraščajo oziroma padajo, tudi za več kot deset odstotkov na dan.
Čas je za kofetek s frajerji
Vrnimo se na začetek. Napovedi odprave TOM – temeljne obrestne mere (sestavni del obrestne mere na bančne vloge, ki zagotavlja ohranjanje vrednosti denarja) – in seveda zniževanja obrestnih mer na bančne vloge bodo imele negativne posledice na donosnost vezanih vlog. Vsekakor je za tiste, ki pridno varčujete, zelo pomembno, kolikšen donos ustvarite z že privarčevanim denarjem.
Ali bo to triodstotni realni donos na vrednost naloženega denarja (ohranjanje vrednosti denarja je izvzeto) ali desetodstotni realni donos, je odvisno od vašega izkazanega interesa do boljšega in odgovornejšega plemenitenja denarja. Zato začnite premišljevati o naložbah v vrednostne papirje. Bodisi posredno z vlaganjem v vzajemne sklade bodisi zaupajte del premoženja v osebno upravljanje eni izmed borznih hiš.
Priporočljivejše pa je, da si poiščete zaupanja vrednega borznega posrednika, ki vam bo v samem začetku znal svetovati, kateri način vlaganja je za vas najprimernejši. Vsekakor si pri iskanju in vzpostavljanju te naveze vzemite čas, saj bo v prihodnosti borzni posrednik, ki ga boste izbrale, za vas pomemben vsaj toliko, kot je pomemben vaš osebni zdravnik.
Vsekakor so pri tem pomembna priporočila. Na dobri poti ste, če vam bo uspelo vzpostaviti sodelovanje s katerim izmed borznih posrednikov, ki vam ga je priporočil vaš prijatelj oziroma človek, katerega presoji zaupate.
Zavedajte se – borznemu posredniku boste zaupale svoje prihranke in mirni spanec, zato mu morate popolnoma zaupati: verjeti morate njegovi strokovnosti, presoji in profesionalnosti. Če zaupanja vanj nimate, je vsakršno sodelovanje nesmiselno. Raje pustite denar varno shranjen v banki, kakor da boste prebedele noči in tuhtale, kaj se dogaja z vašim denarjem, naloženim v delnice.
Varnost nasproti donosnosti
Ko se boste odločale, koliko denarja, komu oziroma kako ga boste kar najbolje naložile, morate obvezno vedeti, kaj vam pomenijo naslednji elementi: varnost, donosnost, likvidnost, obveščenost, fleksibilnost in davčne prednosti. Najprej o varnosti in donosnosti. Naložba v vrednostne papirje prinaša tudi tveganje, saj so delnice že po definiciji opredeljene kot rizični vrednostni papir.
Torej je vsaka naložba v delnice že v osnovi nekoliko tvegana. Nasprotno pa si z nakupom obveznice (republiške, za katere jamči država, občinske, bančne, od podjetij …) vnaprej zagotovite fiksni donos, ki je lahko boljši od donosa v bankah. Tveganje naložbe v vrednostne papirje borzni posredniki zmanjšujejo z dobro načrtovano naložbeno politiko.
Pri tem je predvsem pomembno načelo razpršenosti naložb. Ne bomo se poglabljale v podrobnosti, vam pa iz dna srca svetujem, da prepustite kupovanje vrednostnih papirjev strokovnjakom. Seveda pa ne smemo pozabiti dejstva, zakaj smo pripravljene vlagati v vrednostne papirje: želimo višje donose. Prvo in zlato pravilo se glasi: večji ko je pričakovani donos, tem večje je tveganje!
Zato se zavedajte, da kadar borzni posrednik obljublja prevelik donos, to pomeni veliko tveganje. Se pravi, da lahko celo izgubite del prihrankov. Preden se odločite za kateregakoli od načinov vlaganja na borzi, se morate odločiti, kolikšen del prihrankov boste za to namenile. Priporočam, da namenite za začetek le del prihrankov.
Tako boste preskusile poslovanje izbrane borzne hiše in delo vašega borznega posrednika. Absolutno mora biti to denar, ki ga lahko pogrešate in ga ne potrebujete vsaj eno leto. Še bolje je, če gre za dolgoročnejši način vlaganja (tri leta). Ne pozabite si ustvariti zlatega fonda (denar, ki bi ga utegnile potrebovati ob neprijetnih in nenapovedanih življenjskih situacijah).
Če boste prisiljene prodati vrednostne papirje v napačnem trenutku, se lahko to konča bolj neugodno, kakor ste pričakovale. Priporočam zmerno naložbeno politiko vašega borznega posrednika, poudarjajte varnost in naj vam obljube petdesetodstotnega donosa ne zameglijo razuma.
Pohlep in panika sta najmočneje izraženi čustvi na borzi in hkrati tudi najbolj uničujoči. Seveda ne smemo pozabiti na vzajemne sklade. Tudi pri nakupu njihovih točk poskušajte pridobiti čim več informacij. Za vas so pomembni podatki, kot so: velikost sklada, naložbena politika, ki je lahko bolj ali manj konzervativna in do sedaj ustvarjeni letni donosi sklada.
Vse to so zelo priporočljive teme, kadar se zapletete v pogovor z borznim posrednikom. Tako se boste z lahkoto zapletle v debato s katerimkoli od njih – čeprav vas v resnici zanimajo samo njegove oči …
Boljši časi za borzo
Po zaspanih preteklih letih se spet obeta živahnejše trgovanje.
Goran Spasenić, novinar Financ in eden izmed vidnejših borznih posrednikov, pojasnjujejo vzroke “nedogajanja” v preteklih letih: “Med pomembnejšimi vzroki za nekajletno stagnacijo delnic na borzi je bil prav model privatizacije družbenega premoženja, ki je državljanom po svoje – s certifikati – vsilil delničarstvo. Zato večina teh delničarjev preprosto ni razvila za razvite borze normalnega odnosa do svoje lastnine v delnicah.
K slabemu položaju je prispeval svoje tudi zakon o dohodnini, po katerem so morale fizične osebe državi plačati nesprejemljivo visok davek iz dobička, kar jih je odvračalo od vlaganja na borzi. In ne nazadnje je med drugim krivec tudi Banka Slovenije, saj je s svojimi ukrepi veliko pripomogla k nezanimanju tujcev za našo borzo.
Poleg vsega naštetega so bile vezane vloge zaradi visoke inflacije in velikih obresti dokaj donosne. Zdaj je vse drugače: Banka Slovenije je odpravila omejitve, zgodilo se je nekaj prevzemov, ki so prinesli svež denar, bančne obresti so vse nižje pa tudi v zakonodaji se obetajo spremembe. Zato se po mojem mnenju obetajo borzi veliko lepši časi.”
Mija Mušič
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc