LIT hekaton 2022: kaj ti svetujejo lanski zmagovalci?

Trenutni LIT odbor sestavljajo člani zmagovalnih skupin lanske izvedbe LIT hekatona, ekip ReThink in EFMF Zavarovalnica. S tabo pred začetkom LIT hekatona 2022 delijo svoj pogled na zavarovalniško in finančno panogo, izkušnje s pridobivanjem finančnega znanja v študentskih letih, pomen digitala na tem področju ter seveda nasvete in namige, ki ti pridejo na hekatonu še kako prav.

Lit priložnost, da z ekipo osvojite 2.000 evrov

LIT hekaton je del projekta Lajf je igra tveganja, s katerim ti Slovensko zavarovalno združenje razloži vse, česar še ne veš in česar verjetno sploh nočeš vedeti, ti bo pa v lajfu zagotovo prišlo prav. Hekaton 2022 – zavarovalni izziv, na katerem zmagovalna ekipa osvoji nagrado v višini 2.000 evrov, se bo letos začel 11. novembra. Če si polnoleten študent ali dijak torej zberi še tri kolege, poglejte pravila igre in se prijavite na hekaton, preden bodo vsa mesta zasedena.  

Včasih te najbolje razumejo prav vrstniki

Poleg mentorjev iz slovenskih zavarovalnic, bodo tekmovalcem LIT hekatona 2022 svetovali in njihove reštive na koncu tudi ocenjevali lanski zmagovalci, študenti, ki so trenutno del LIT odbora. Za ekipo ReThink; Emir Muradbašić, Luka Knific in Urban Boštic. Ter za ekipo EFMF Zavarovalnica: Darjan Pavšič, Matija Gubanec Hančič, Špela Rozman in Zala Brinšek.

So finance in zavarovalništvo za mlade nujno zlo ali priložnost na obzorju?

Emir Muradbašić pravi, da sta zavarovalniška in finančna panoga polni izzivov, kar lahko enačimo s priložnostmi: »Zavarovalniška panoga se sooča z novimi tveganji, ki niso nujno tako oprijemljiva npr. porast mentalnih stisk in spremenjenega načina življenja. Razvoj zavarovalništva bo zato v prihodnjih letih zanimivo opazovati. Za mlade je to področje zelo relevantno, a se tega zavedamo šele, ko smo nekoliko starejši.«

Mladi nimajo enotne izkušnje s finančnim opismenjevanjem

Ker je projekt LIT namenjen finančnemu opismenjevanju mladih, smo se z LIT odborom najprej dotaknili tega, kje so pravzaprav sami dobili finančno znanje tekom odraščanja. Izkušnje so različne, večinoma je izpostavljenost finančnim vsebinam v zgodnjem otroštvu odvisna od staršev, kasneje pa samoiniciativnosti in študija.

Matija Gubanec Hančič pravi: »Rekel bi, da finančno znanje pridobivamo skozi celotno življenje. Sam sem ga najprej pridobival od staršev. Bili so prvi, ki so mi razložili, kaj je denar in kako deluje, mi dajali žepnino in namesto mene sprejemali finančne odločitve. Ko sem odraščal, sem z denarjem začel ravnati bolj samostojno in znanje, ki sem ga prej prejemal samo od staršev, nadgrajeval v šoli prek učenja o financah, konzumacije finančno-opismenjevalnih internetnih vsebin in pogovorov s prijatelji.«

Po drugi strani Luka Knific izpostavlja, da se v osnovni in srednji šoli ni naučil nič: »Velik del sem se naučil prek študija, saj študiram ekonomijo ali prek kanalov na družbenih omrežjih, sploh YouTube posnetkov, ki so se mi zdeli res koristni.«

Na družbena omrežja po znanje

Matija razloži, da se je v zadnjih 20 letih »zgodil razcvet interneta in digitalnih tehnologij, ki s seboj na enostaven način prinaša dostop do številnih vsebin in nam predstavlja dobršen del stika s svetom.«

Opažajo, da mladi na družbenih omrežjih preživljajo precej časa in so to kanali preko katerih jih dosežemo, zaradi česar je tudi LIT projekt, ki živi v digitalnem ekosistemu s spletno stranjo, Instagram in Facebook stranjo. Luka pri tem opozarja, da mora biti vsak posameznik pozoren na vsebine, ki jih izbira in pri tem razmišljati kritično ob prebiranju dodatne literature.

Zala Brinšek izpostavlja še aspekt šolanja »se mi zdi pomembnejše, da se mladi (v OŠ, SŠ) spoznajo z ekonomskimi koncepti na drugačen način, kot neko obvezno izobraževanje. Nato pa morajo biti na družbenih omrežjih na voljo vsebine, ki jih mladi lahko sami raziskujejo naprej, po tem, ko so bili s koncepti seznanjeni.« 

Kaj ti svetujejo lanski zmagovalci LIT hekatona?

Špela Rozman vsem udeležencem LIT hekatona 2022 svetuje, da »naj poskušajo najti rešitev, na katero vsak ne bi takoj pomislil. Prav tako pa naj mislijo tudi na predstavitev rešitve, saj le-ta naredi največji vtis na žirante.« O pomembnosti dobrega sodelovanja v ekipi pa Darjan Pavšič dodaja: »Vsak ima različen pogled na stvari, zato je pomembno, da vsak prispeva svoje ideje. Ko je rešitev naloge okvirno zastavljena, pa si je zaradi časovne omejitve potrebno delo pametno razdeliti.«

Časovno komponento izpostavlja tudi Emir, ki ti svetuje, da si med hekatonom izprazniš svoj koledar in čas dobro alociraš posameznim delom naloge. In še nasvet Urbana Boštica: »Najboljša rešitev je tista, od katere vsi deležniki odnesejo nekaj pozitivnega. Za VAV efekt pri žiriji pa je dobro izpostaviti nekaj, kar je na prvi pogled skrito.«

Na tole pazi pri snovanju svoje rešitve

»Še posebej bomo pozorni na to, kako izvedljiva je rešitev v praksi,« pravi Špela o samem ocenjevanju rešitev svojih vrstnikov na LIT hekatonu 2022, Zala pa dodaja, da naj te ne bo strah pogledati izven okvirjev.

Urban nadaljuje, da bo pozoren, če rešitev upošteva vse udeležence: »Biti mora vsega po malem, vsem prinašati nekaj pozitivnega in to bo avtomatska motivacija za izvajanje rešitve.« Darjan meni, da poleg izvirnosti in izvedljivosti rešitve k ustvarjanju dobrega vtisa vedno pripomore tudi način, kako je le-ta predstavljena (pisno in na zagovoru).

»Zelo pozoren bom na kreativnost, na ideje, na katere sam ne bi pomislil in me bo argumentacija tega nagovorila. Iskal bom idejo, ki me bo vrgla na rit,« zaključi Luka.