Morje, sonce in kupi neodgovorjene e-pošte. Se res želiš vrniti v življenje nesrečne uslužbenke ali je morda čas za nov karierni podvig?
Vse več poklicev zahteva, da smo ves čas prilepljeni na mobilne telefone, pregledovanje elektronske pošte pa je postalo šport zase. Namesto da bi povsem izklopila možgane in se prepustila zvokom čričkov, se sprašuješ, ali te delovno mesto še izpopolnjuje ali se vsako jutro privlečeš v pisarno le še zaradi izkupička na bančnem računu. Morda je čas za razmislek o spremembi karierne poti.
Raziskave kažejo, da je dopust nujno potreben za regeneracijo in poveča našo produktivnost, hkrati pa se vse več zaposlenih srečuje s stresom, ki ga prinaša vrnitev nazaj na delavno mesto.
"Za večino zaposlenih je stresen teden pred dopustom, ko je treba delovne obveznosti organizirati tako, da lahko izostanemo v času dopusta, enako naporen pa je tudi teden po njem, ko morajo opraviti vse delo za čas izostanka. Za deloholike tako dopust tudi ni najmikavnejša stvar, a gre za izjeme. Za večino ljudi je dopust čas regeneracije in nabiranja novih idej," smisel dopusta razloži Blanka Tacer, delovna psihologinja in direktorica izobraževalnega podjetja Skupina Primera. Poleg tega, da je dopust namenjen druženju z družino in prijatelji, počitku in novim pustolovščinam, je to tudi čas, ko se soočamo s pomembnimi kariernimi vprašanji.
Ko imaš vsega dovolj
Takrat, ko začutiš, da te delo ne izpolnjuje in se slabo razumeš s šefom, je morda dobro, da razmisliš o zamenjavi delovnega mesta, pravi Blanka. "Kariera je postala življenjski slog, in ne le način preživetja, zato ljudje danes pričakujemo, da nas delo navdihuje. Vse več ljudi spremeni poklicno pot, da uresniči svoje skrite sanje in talente. Zanimivo je, da so spremembe pogoste tudi v današnjem času, ko trg dela ni najbolj cvetoč: arhitekt po novem goji kalčke, kardiolog gradi jahte. To so bile včasih redke izjeme, zdaj pa jih je vedno več," pravi Tacerjeva.
September je karierno novo leto
V študentskih letih se mi je zgodilo, da sem ravno v času poletnih počitnic, arhivirala tone podatkov in prišla do sklepa, da to pa že ni zame. Rutina je zame kot smrtna obsodba in tako sem na enem svojih delovnih mest nekega sončnega dne skoraj doživela živčni zlom. Čas je bil za spremembo. Pravzaprav se je večina mojih kariernih sprememb zgodila ravno jeseni. September v službi je kot nekakšno novo leto, čas za nove začetke in nove podvige.
Blanka Tacer se strinja: "Jeseni kar nekaj ljudi zamenja službo, ker so v času dopusta spoznali, da želijo narediti nov korak. Dodatni čas in nova doživetja v času dopusta v nas sprožijo razmišljanje, kaj si želimo, kaj nam prinaša trenutna služba, kje se še želimo preizkusiti ali je naša služba skladna s tem, kar nam je resnično pomembno, pa tudi kaj pravzaprav pričakujemo od sebe."
Izberi službo, ki jo obožuješ, in ne bo ti treba delati en dan v življenju
Dolgoročno zagotovo ni priporočljivo vztrajati na delovnem mestu, ki ti ni v veselje, saj v službi preživiš veliko časa. Z delovnimi navadami je povezanih veliko bolezni, po drugi strani pa je tvoje življenje lahko super zabavno, če te delo izpopolnjuje. Imam veliko prijateljev, ki svoje hobije spreminjajo v kariere, in to več kot uspešno. Držijo se načela, ki pravi, da če nekaj počneš s srcem, boš to zagotovo počel dobro.
"Če si po dopustu želiš zamenjati delovno mesto, vztrajaj pri svoji odločitvi, a se prepričaj, da to ni le trenutni dopustniški navdih. Dobro je, da proaktivno iščeš poti, morebitne ovire pa naj te samo še spodbudijo na novi in uspešni poti. Pomembno je tudi, da raziščeš svoje interese in premisliš, v kakšni službi boš našla navdih. Sicer se boš čez eno leto spet znašla v rutini," svetuje Blanka. Izbira je tudi to, da vztrajamo na delovnem mestu, ki nas dela nesrečne. A lažje se je pritoževati kot narediti korak k spremembi, saj je za to potrebna volja," sklene.
Špela Kobal, tetovatorka
"Dopust je pri meni čas, ko razmišljam o sebi in stvareh, ki jih delam. Morda sem malce drugačen dopustnik tudi zato, ker svojega dela ne opravljam s težavo. Tako o njem ne razmišljam v smislu: Uuuu, zdaj pa bom 14 dni brez dela, brez vstajanja, brez obveznosti. Ampak bolj v smislu: Uuuu, novo potovanje, spoznavanje drugačnega okolja, ljudi, umetnosti, kulinarike ...
In vedno, ko se vrnem, se veselim ponovnega začetka. Na zadnjem potovanju na Japonskem sem prvič malce globlje razmišljala o svojem delu in o tem, zakaj to počnem. Moje delo tam ni najbolj sprejemljivo in je še vedno velik tabu. Tako se mi je prvič zgodilo, da sem z nekoliko oklevanja povedala, s čim se ukvarjam, saj nisem želela nase vleči negativih asociacij. Tetovarna je moj način življenja, zato sem prišla do spoznanja, da se odlično počutim v tem, kar počnem, in sem vesela, da sem premagala dvom in jim ponosno povedala, s čim se ukvarjam."
Ana Gregorič, fotografinja
"Ker je moj poklic zelo dinamičen in včasih precej fizično naporen, si želim mirnih počitnic, ležanja na plaži, brez urnikov ali spletne pošte. Z leti sem ugotovila, da fotoaparata ne smem nositi na dopust, saj me hitro zanese in začnem okolico gledati skozi fotografske oči in zelo hitro si prinesem sabo domov delo s pregledovanjem fotografij in obdelavo. Nekoč smo se odpravili na smučanje z novo klapo in v kombiju ugotovili, da nihče nima s sabo fotoaparata, saj so vsi pričakovali, da ga imam jaz.
Na dopustu tudi večkrat razmišljam, da sem preobremenjena, da si vedno naložim preveč dela, urniki so zelo naporni, pridejo meseci, ko delam dobesedno 24/7, ampak sem zelo hvaležna, da delam to, kar me veseli."
Kristina Križanec, direktorica izobraževalnega centra Tempera
"Dopust ponavadi preživljam v dveh delih. Na začetku gre za krajši, a totalni odklop, ko ne želim razmišljati o ničemer. Potem pride faza neke refleksije, pa tudi idej za naprej, kaj si želim spremeniti, kakšne cilje doseči. Ne morem se izogniti razmišljanju o službi, novih izzivih, projektih in obveznostih, ki me včasih pripeljejo tudi predčasno nazaj z dopusta. V moji službi imajo lastniki veliko posluha za osebnostni in strokovni razvoj zaposlenih in se veliko sredstev vlaga v izobraževanja in usposabljanja, zato mi je ta radovednost, iskanje vedno nekaj novega, prišla nekako že kar v kri."
Mikica Stojanovič, lastnica Agencije 22
"Glede na to, da z odhodom na dopust za kratek čas zbežim stresu, ki ga prinaša odgovornost lastnega podjetja ter dela v televizijski režiji, se seveda srečujem tudi z vprašanjem, zakaj vztrajati pri delu, ki mi zavzame večino dneva in zaradi katerega sem nemalokrat izčrpana ob vsakodnevnih izzivih. Ko pa je dopusta konec in se vrnem med ljudi, s katerimi sodelujem in delijo enako veselje do dela, kar hitro dobim zagon za nove podvige. Po pravici me nezahtevno delo ne bi osrečevalo, dopust pa tudi ni tako zanimiv, če si ga lahko privoščiš kadarkoli."
Nina Štajner, arhitektka
"Ker imam to 'srečo', da sem svoje hobije spremenila v delo, sta moj delovni in prosti čas zelo prepletena. Vendar pa je, če delaš zase od količine dela odvisna tudi tvoja eksistenca in tako se je zgodilo tudi lani. Na morje sem odšla s prijateljico, misleč, da bova lenarili, brali knjige in srkali gintonik, vendar sem sredi dopusta prejela klic, da večje slovensko podjetje nujno potrebuje arhitekta.
Seveda sem obljubila, da pridem na sestanek že prihodnji dan, nisem pa vedela, kako bom to izpeljala, saj sva bili s prijateljico na morju samo z enim avtom, ona pa dopusta ni želela skrajšati. Rešila me je njena mama, ki se je prijazno ponudila, da se pripelje na Hrvaško, jaz pa sem se proti Ljubljani vrnila z njenim avtom. Na sestanek sem prispela po rekordno dolgi vožnji z enourno zamudo. Na srečo so naročniki razumeli situacijo, ponudba je bila sprejeta ter projekt izdelan."
Pripravila: Katja Kozlevčar
