Idealna služba je zapisana v srcu

Skoraj se ne prepoznate več. Namesto da bi v službi uživale kot ponavadi, se vam zdi, da se kazalci na uri ne premaknejo nikamor, da delavnik traja v neskončnost, čeprav v pisarni preživite le rednih osem ur. Presedate se z enega stola na drugega, čeprav niste nikoli marale brezdelja. Vedno ste bile namreč dejavne in se spopadale z izzivi. Skratka: svoje delo ste ljubile.

Zdaj, kot kaže, ni več tako. Služba vam ni več pomembna, čeprav bi jo še pred kratkim brez pomišljanja uvrstile na prvo mesto v življenju. Kaj se je zgodilo, se sprašujete. Vaše delovno okolje se namreč ni spremenilo, zato je velika verjetnost, da ste se ve. Odgovor je torej na dlani – zdajšnja služba vam ne ustreza več, saj ne izpolnjuje vaših pričakovanj.

Čas je, da pregledate svoje karierne cilje in jih po potrebi spremenite. Pa nikar ne jemljite tega kot tragedijo. Ponudila se vam je namreč idealna priložnost, da ugotovite, kakšno delo vam je najbolj pisano na kožo, kakšno je vaše službeno poslanstvo, kaj je zapisano v vaših genih.

Pa tudi same niste. Ogromno ljudi ne zadene najboljše možnosti v prvem poskusu. Razlogov za to je veliko in nekaj vam jih bomo tudi opisali. Zajemite torej sapo in se nasmehnite: spremenile boste potek svojega življenja. Na bolje.

Razmislite o svoji izbiri. Bi se zdaj spet enako odločile?

Ko živimo tako, kot si ne želimo, če smo nekje, kjer nam ni všeč, če ne počnemo stvari, ki jih imamo rade, potem nam naše telo pošilja signale, da z nami nekaj ni v redu. Lahko jih sicer zamenjamo z utrujenostjo, pregorevanjem v službi, čeprav bo vsaka, ki se vsaj malo pozna, hitro ugotovila, kaj je v resnici z njo narobe. Eden izmed najbolj značilnih signalov je težko jutranje vstajanje in priprava za službo. Prav tako bi se morale zamisliti nad nekritičnim “basanjem” s hrano, za katerega je ponavadi kriva naša živčnost.

Ko pa zadeve res prekoračijo vse meje, lahko občutimo tudi slabost. Zoprno. Zato je bolje, da poskušamo ugotoviti in zaznati naše nelagodje in upad delovne zagnanosti, še preden se pojavijo vsi ti znaki. Začnite s samoocenjevanjem. Prvi korak je, da se ozrete nazaj. Kakšne ste bile, ko ste končale šolanje? Kakšne so bile takrat vaše želje, pričakovanja? Najbrž se sploh ne prepoznate. To je povsem normalno.

Z dozorevanjem se spreminjajo okusi, zanimanja in strasti. V življenju se pogosto zamenjajo prijatelji. In zakaj se torej ne bi spremenila tudi vaš odnos in dojemanje službe, za katero ste v preteklosti menile, da je idealna. Če ste bile na primer v šoli dobre v matematiki in ste se zato odločile za poklic komercialistke, še ni rečeno, da boste to ostale vse življenje. Pri tem pa ne gre za napačno začetno odločitev. So pač koraki, ki so zelo primerni v nekem trenutku, življenjskem obdobju posameznika, toda človek mora naprej.

Sprememba poklicne smeri je normalen del osebnostnega razvoja posameznika. Velikokrat se tudi zgodi, da karierne poti ne izberemo same, pa naj se sliši to še tako grdo. Življenje nas pač vodi po poteh, po katerih mogoče ne bi nikoli hodile, če bi bilo vse odvisno samo od nas. Prav zato bi se vsakdo moral vprašati, kakšne so njegove vrednote, kaj pričakuje od službe in kaj naj bi mu dala.

Potem se mogoče ne bo vsako jutro odpravljal v službo, ki mu v resnici ni všeč, samo zato, ker mu morda povečuje družbeni ugled, ker v njej dobro zasluži ali ker je podjetje družinsko in je treba posel obdržati v sorodstvu. Dobro bi bilo, da bi vsakdo analiziral službo, v kateri dela. Na en list papirja napišite, kaj vam je v njej všeč, na drugi, kaj vas moti. Tako boste lažje ugotovile, kaj vas v službi žre in kje je bistvo vašega nezadovoljstva.

Vsak posameznik se lahko prepriča, da mu je nekaj všeč. Dovolj je že pozornost delodajalca in pohvala, da ste delo dobro opravile in da ste ena najbolj uspešnih delavk v podjetju. Tako se vam hitro lahko zazdi, da ste zaposlene prav tam, kjer si v resnici želite biti. Da je z vami vse v redu, da uživate v svojem delu. Toda same veste, da ni povsem tako.

Pohvala lahko za vas hitro postane past, s katero vas delodajalec priklene nase, nato pa počasi pozabite, kaj si v resnici želite. Morda nov delovni izziv, kjer bo seveda začetek težji in brez prijaznih besed, a zato toliko bolj zadovoljiv, ko boste premagale ovire, se česa novega naučile in se spet povzpele v sam vrh. Novosti naj vas nikar ne bo strah.

Bodite zveste same sebi

Tisti, ki išče svojo pravo poklicno pot, prej ali slej zadene ob občutljivo točko: kako biti vedno zvest samemu sebi. Kdo v resnici smo in kaj si želimo, ni lahko ugotoviti, še težje pa je vedno delovati skladno z našimi željami. Osebnost ljudi je zelo kompleksna in vsak človek ima ponavadi zelo različna zanimanja. Zato zvestoba ne pomeni, da z glavo tiščite skozi zid, da vztrajate v eni smeri, pa čeprav vas zanimajo tudi druga poklicna področja.

Odprte morate namreč biti za vse plati vaše osebnosti in si ne dovoliti, da bi kakšno zanimanje zatrle. Sicer se boste počutile kot ujete v zaporniški celici, katere vrata ste same zaklenile. Zamrznile boste svoje raznovrstne aspiracije in tako zavrle svoj poklicni razvoj. Torej, pazite, da ne boste preveč zakrnele. In ne bojite se spremeniti poklicne odločitve, ko vas bo začelo privlačiti drugo delo, povsem drugačna služba, kot je tista, ki jo že imate. Ne, niste neresne in zmedene, želite le ugotoviti, kaj je za vas res pomembno.

Predvsem pa ste fleksibilne. Zato ne odlašajte – dvignite antene in bodite sprejemljive za vse, kar vam ponuja življenje. Ni pa za vaše zadovoljstvo vedno nujno, da poklicno pot spremenite za 360 stopinj. Včasih je dovolj že čisto majhen popravek, da se v svoji službi, poklicu počutite znova povsem realizirane. Morda je treba le zamenjati delovno mesto v podjetju, v katerem ste že zaposlene.

Velika sprememba v poklicu se morda zdi komu preveč radikalen in nevaren, zato je ta možnost lahko zelo dobrodošla. Še zlasti, če zadostuje in tako spet najdemo srečo. Pri odločanju o poklicu je nujno, da smo realisti. Da vemo, kakšne so naše sposobnosti in kaj pravzaprav lahko realiziramo. Da torej preveč ne sanjarimo in da imamo noge trdno na zemlji.

Tisti, ki je na primer pri štiridesetih komercialist, bo verjetno zelo težko kdaj postal poklicni astronavt, prav tako bo dekle, ki je veliko le meter šestdeset, s težavo postalo manekenka. Takšna so dejstva in gora pač ne moremo premikati. Prava služba namreč ni vedno tista, o kateri sanjamo. Le če poiščete tako, ki vam ustreza in ki ji ustrezate tudi ve, je uspeh zagotovljen.

Nerealistično sanjarjenje je že v osnovi obsojeno na smrt in vas pri iskanju poklicnega cilja nikakor ne bi smelo voditi, saj boste zelo verjetno na koncu razočarane. Seveda to ne pomeni, da ne smete biti kreativne. Celo nasprotno – kreativnost vas bo popeljala v vaše globine in tako boste lahko odkrile svoje najbolj skrite želje, ki si jih še nikoli doslej niste priznale.

Torej, poigrajte se in poskusite iz sebe izvleči, kakšna je vaša idealna služba. Kaj iščete? Prestiž, višjo plačo, več izzivov, manj stresa? Kje se bolje počutite in lažje delate? V skupini ali na delovnem mestu, na katerem ne sodelujete z ljudmi?

Ste človek, ki za uspešno delovanje potrebuje vodjo ali ste raje same svoj gospodar? Vas odgovornost plaši? Skratka, izprašajte se in pri odgovorih ne lažite. Pri tem poskusite pozabite na zdajšnjo službo, saj vas lahko položaj, v katerem trenutno ste, pri odgovarjanju zmede. Potem si dajte duška. Pa še nekaj – prvi odgovor je ponavadi najbolj iskren.

Pozanimajte se o izbranem poklicu

Ste končale samoanalizo, pa še vedno ne veste točno, kateri bi bil pravi poklic za vas? Se ne morete odločiti, kam usmeriti kariero? Nič hudega. Če ste več let opravljale dela, ki niso pisana na vašo kožo, in če so se ponavadi namesto vas odločali drugi, potem je logično, da niste prav izurjene za tovrstno razmišljanje.

Nimajo namreč vsi te sreče, da bi že v osnovni šoli natančno vedeli, kaj je njihovo poklicno poslanstvo. In ga tudi brez pomišljanja uresničijo. Mnogi morajo globlje razmišljati, da odkrijejo svoj talent. Mogoče so za vašo oviro v razmišljanju krivi dogodki iz preteklosti, otroštva.

Vsi se spomnimo učiteljev, ki so nas in naše starše vztrajno prepričevali, da nismo nadarjene za določen šolski predmet. In čeprav nam je bil predmet sprva všeč, smo ga hitro zasovražile zaradi nizkih ocen. To je zdaj treba popraviti. Odkriti je treba nadarjenosti, ki jih mogoče niti ne slutimo.

Tega raziskovanja se lahko lotimo same s preprostim poskušanjem različnih dejavnosti, pri tem pa nam lahko pomagajo tudi psihometrični testi, ki nam pomagajo odkriti naše sposobnosti in ki bi jih moral spremljati pogovor s strokovnjakom. In ko enkrat ugotovite svojo poklicno željo, vam ne preostane drugega, kot da poklic, ki vas zanima, nekoliko raziščete.

Treba je pogledati, kakšne so možnosti zaposlitve na izbranem področju, v katerih podjetjih se lahko zaposlimo in mogoče tudi prebrskamo po njihovih spletnih straneh, kakšne kvalifikacije so potrebne za delo v izbrani stroki in kakšen razvoj v karieri nam bo tam na voljo.

Tovrstne informacije lahko dobimo v internetu, na zavodu za zaposlovanje, obrtni in gospodarski zbornici, v pristojnem sindikatu ali strokovnem združenju. Ko boste zbrale vse potrebne podatke, preverite, ali izbrana služba res povsem ustreza vašim željam in pričakovanjem.

Kako se spopasti s spremembo v karieri

Zdaj potrebujete le še načrt, kako izvesti spremembo v vaši karieri. Pri tem ne hitite. Vzemite si dovolj časa, toliko, kolikor ga pač potrebujete. Mesec, dva, tri ... Na trgu delovne sile se je težko znajti in velikokrat so dogodki povsem nepredvidljivi. Zato pa se lahko med iskanjem nove službe izobražujete, pridobivate potrebna znanja.

To boste verjetno lahko počele le ob koncih tedna ali ob večerih, saj morate še vedno vsak dan odhajati na staro delovno mesto. Delovnega razmerja namreč ni pametno pustiti, preden ne najdete nove zaposlitve. To storite le takrat, ko vas bo takšen ritem preobremenjeval in če imate dovolj prihrankov, da boste v obdobju iskanja nove službe, ki je tudi zelo dolgo, lahko preživele.

Iskanje nove službe lahko traja dlje, kot ste pričakovale, toda to vas nikakor ne sme zmesti in odvrniti od namere. Ko čakate, da boste lahko končno spremenile kariero, vas ne smejo popasti dvomi. Vztrajnost se vam bo zagotovo obrestovala, zato bodite odločene in prepričane, da delate prave korake.

Res je, da vam nihče ne more obljubiti, da se bo vse izteklo tako, kot želite, vendar zdaj ste že tako daleč, da bi vam bilo v stari službi še huje kot prej. Za skepticizem, ki vas lahko hitro preplavi in odvrne od cilja, obstaja zdravilo. Preprosto je: predstavljajte si, kako lepo bo, ko boste karierni cilj že dosegle. Takrat se bodo razblinili vsi pomisleki.

Dobra odločitev

27-letna Anja, diplomirana komunikologinja, je dejala: “Že od malega je bila moja velika želja, postati novinarka. Predstavljala sem si, da je to dinamičen poklic, pri katerem srečuješ zanimive ljudi. Toda dlje ko sem delala v novinarstvu, bolj rutinsko je postajalo kovanje člankov.

Ugotovila sem tudi, da sem kot novinarka le opazovalka, ki piše o stvareh, ki jih naredijo drugi. Razmišljanje o tem, da bi bila tudi sama del realnega dogajanja in njegovega soustvarjanja, me je tako premamilo, da sem si zaželela zamenjati poklic. Ker sem pri pisanju še vedno uživala, sem se odločila, da je področje odnosov z javnostjo tisto, kar si želim.

Z novo službo sem zdaj zelo zadovoljna. Opravka imam z naročilnicami, predračuni, vzpostavljanjem stikov ali s stiki s partnerji. Zdaj vem, da sem lahko kreativna ne le s pisanjem, temveč tudi drugače. Predlagam lahko nove dogodke za promocijo, ideje za poslovna darila, domiselna sem lahko pri organizaciji zanimivih dogodkov ... Skratka, v novem poklicu zelo uživam in zdaj vem, da sem se dobro odločila. In tudi v prihodnje, ko me delo ne bo več izpolnjevalo, si bom priznala, da je prišel čas za spremembo.

Glede na dinamiko življenja in nenehnega razvoja človeka bi težko rekla, da je to moja zadnja služba. Preveč imam rada izzive, da bi bilo zame nekaj večno. Vsekakor bi sčasoma želela napredovati in iz tehničnih opravil preiti na vodenje in bolj strateško načrtovanje. Pa še zadnji nasvet: uživajte v novem poklicnem dosežku in nikar si prehitro ne začnite postavljati novih ciljev. In ne pozabite si čestitati!

Vodilo me je srce

Od 17. leta sem opravljala mnoga zelo raznolika dela. Večino časa pa sem posvetila delu z glasbo, ki jo še zdaj obožujem. Delala sem na radiu, bila sem poslovna sekretarka v manjšem podjetju, zaposlena sem bila kot vodja glasbene trgovine. V prostem času pa me je zanimala aura soma, alternativna znanost, ki sem se ji aktivno posvečala in jo spoznavala.

In ko sem leta 1999 končala drugo stopnjo študija za barvnega terapevta aura some v Veliki Britaniji in začela individualne konzultacije, sem glede na izredno pozitiven odziv ljudi in veliko povpraševanje po izdelkih ter svetovanju začela intenzivno razmišljati o samostojni poti in odprtju svoje trgovine. Toda odločitev ni bila lahka – oboževala sem delo z zgoščenkami in ljudmi, ki nas je bolj ali manj povezovala glasba, služba pa mi je puščala tudi dovolj svobode in potrebno socialno varnost.

Pa vendar sem se odločila za korak naprej in kljub pomislekom zaupala vodstvu srca. Tako sem oktobra lani odprla že drugo trgovino, za prihodnje pa že tudi imam nove načrte – nov prodajno-storitveni ter izobraževalni center in svojo trgovino v tujini. Delo, ki sem ga izbrala, mi omogoča, da se vsestransko izražam in je popolna uresničitev mojih sanj. To je zame idealna služba. Saška, 28 let, lastnica trgovin in svetovalka

Linda Volk

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere