To je način, kako postaneš oseba, kakršna si si vedno želela biti!

Najbrž se ne motim, če sklepam, da imaš za seboj približno dve desetletji? Morda tri? Zagotovo si že kar nekaj časa povezana s svojimi možgani, ki delujejo na polno.

Otroštvo: preživeto. Puberteta: obkljukana. Pripravljena na naslednje obdobje, da končno zaživiš kot odrasla oseba, kajne?

Preden zares zakorakaš v svet odraslih, pa bi se rada rešila še tistih zadnjih pomanjkljivosti, ki ti ne pustijo, da se počutiš kot že popolnoma izoblikovana oseba.

Mogoče te še vedno oblije rdečica ob vsaki neprijetni situaciji?

Ali pa si ne moreš pomagati, da ne bi vedno iskala novih izgovorov in lagala. Si zasvojena s cigaretami?

Te žuli, ker tvoja mama misli, da si odrasla v res 'neprijetno' osebo?

Karkoli že je, vedi, da je mogoče tvoje možgane na novo priklopiti in postati oseba, kakršna si vedno želela biti.

Orodje, ki ga potrebuješ, da to dosežeš, je le moč tvojih misli.

“Vemo, da se razvoj možganov konča in dokončno izoblikuje v dvajsetih in se preklopi na dobo odraslosti, kar pomeni, da karkoli že želiš spremeniti, je čas, da to narediš, zdaj,” govori klinična psihologinja Meg Jay v svojem slavnem govoru TEDx, Why 30 is not the new 20.

Oglej si njen govor:

“Osebnost je tista, ki se v obdobju dvajsetih spreminja bolj kot v kateremkoli drugem obdobju,” pojasnjuje Meg.

Naša dvajseta so, kot pojasnjujejo psihologi, najslajša točka v razvoju ali z drugimi besedami odločilno desetletje.

Če verjameš staremu reku, da starega psa ne moreš naučiti novih trikov, da si to, kar si, da lahko mirne vesti možgane nastaviš na avtopilota, premisli celotno stvar še enkrat.

Preučevanje učenja novih miselnih vzorcev nikakor ni nov fenomen, je pa včasih veljalo prepričanje, da je precej težko izkoreniniti ustaljene vzorce.

Psiholog iz Harvarda William James je v svoji knjigi o principih psihologije napisal, da “nas večina do svojega 30. leta utrdi značaj, ki ga ni več mogoče zmehčati”.

Kar je vseeno nekoliko dramatična izjava, brez zamere, gospod James.

“Vsekakor je mogoče na novo sprogramirati možgane,” zatrjuje Ash Nayate, klinični nevropsiholog.

“Če naredim vzporednico s fizičnim razvojem, se višina izoblikuje v puberteti med 16. in 18. letom ter se s staranjem ne spreminja zares, psihični razvoj pa poteka drugače.

Možganska psihična struktura je v veliki meri determinirana med 18. in 25. letom, vendar imamo možnost spreminjati svoje mišljenje vse življenje.”

Skrivnost, kako spremenimo svojo miselno naravnanost, se skriva v prefrontalnem korteksu – spreten del v naši buči, ki odigra ključno vlogo v naši osebnosti.

Hkrati je to del možganov, ki se izoblikuje zadnji. Brez pravih stimulacij se posledice odražajo v težavah z identifikacijo in v razvoju želene osebnosti, pojasnjuje dr. Tara Swart, predavateljica na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu. (Verjetno vsi poznamo nekoga, ki nima dovolj razvitega prefrontalnega korteksa, khm, bivši fant, khm).

Dr. Swart v svoji knjigi Neuroscience for Leadership piše, da so naši možgani leni in si bodo vedno izbirali pot po liniji najmanjšega odpora, sploh dokler jim to dovolimo.

Odgovor na vprašanje za milijon dolarjev se glasi: Preprosto jim tega ne smemo dovoliti.

Če imaš lenobnejši prefrontalni korteks, ga lahko reprogramiraš tako, da prilagodiš ne samo svoje misli, ampak tudi to, s čim oziroma s kom se želiš obdati.

Naše misli so kot potočki, ki tečejo navzdol po strmi gori – sledijo razpokam in zarezam na svoji poti. S tem, ko ustvariš novo zarezo, začrtaš novo pot in zmagaš v življenju.

Kot 27-letna Katja, ki priznava, da je do danes naredila že tri osebnostne spremembe.

“Prvič sem se zavestno lotila preoblikovanja svoje osebnosti takoj po srednji šoli. Ni mi bilo všeč, da sem bila tako zelo plaha, zaprta vase in nesocialna.

Odločila sem se za spremembo. Ko sem se vpisala na univerzo, je bila odlična priložnost, da začnem znova.

Nihče me ni poznal in nihče ni vedel, da sem bila drugačna. Prisilila sem se, da sem dvigovala roko med predavanji, postavljala vprašanja in si o stvareh izoblikovala svoje mnenje ter ga delila z drugimi.

Začela sem se obnašati malce bolj 'napadalno', kar je bil navdih za moj prvi tatu – zmaj na levem boku.”

Katjin drugi preobrat se je začel po koncu študija. Želela je premagati strah pred vožnjo z motorjem in se z njim odpeljati v neznano mesto, kar se je končalo z novim tatujem – motivom ptice na rebrih.

Tretjič ni šlo toliko za spremembo osebnosti kot dodatek k temu, kar je že bila. “Nikoli mi nihče ni rekel, da sem seksi,” razlaga Katja.

“Potem ko sem se naučila sprejeti dejstvo, da sem lahko seksi, če si to želim, nekaj, kar sem se naučila v novi zvezi, sem naučeno ovekovečila še s tretjem tatujem – lisičko, ki se nagajivo razkazuje na mojem stegnu.

Danes so odločnost, neodvisnost in seksapilnost tako pomembni pri moji identifikaciji, da si sploh ne predstavljam, da bi bila drugačna od tega, kar sem. In če kdaj opazim, da polzim v svoje staro, negativno razmišljanje, imam tatuje, ki me opominjajo, zakaj sem začela delati spremembe in kako pomembno je bilo, da sem se tega lotila.”

Prvi in najtežji korak za Katjo je bil prepoznati lastnosti, ki jih na sebi ni marala in jih je želela odpraviti.

V njenem primeru je bila to plahost in pretirana odvisnost od drugih. “Potem je le še volja tista, ki jo potrebuješ za spremembe. Po treh spremembah lahko trdim, da sem točno tak človek, kot sem vedno želela biti.”

Swartova namiguje, da je potrebnih do štiri mesece in pol, da si v možganih utremo novo miselno pot. Če nimaš vsega tega časa za spremembo, Nayate pojasnjuje, da je mogoče do cilja priti tudi hitreje.

“Potrebnih je 21 poskusov, da zgradimo navado, kar je mogoče doseči v nekaj dneh. Zamisli si, da si sredi džungle: v rokah držiš mačeto in prvič, ko se želiš prebiti skozi, se premikaš počasi, na poti se večkrat spotakneš in na vse strani so veje, ki so ti v napoto.

Drugič je preboj že nekoliko lažji in s ponovitvami postaja vse lažje in lažje. Prvih 21 poskusov je enakovrednih prebijanju skozi džunglo.”

Ko sprejmeš odločitev, da želiš nekaj spremeniti, bodi odkrita o tem, zakaj želiš to narediti. Vse se začne in konča pri tem, da veš, kaj si želiš, pika.

Če si želiš spremeniti nekaj zgolj in samo zato, ker boš naslednji teden praznovala 25. rojstni dan, ustavi konje. Brez motivacije z nenadnim prebliskom o spremembi, za katero si le napol odločena, da si jo sploh želiš, ne boš prišla nikamor.

Res je, da možgani dobivajo trdnejšo obliko med 18. in 25. letom starosti, in če si pod to starostno mejo, ti ne bi smelo biti pretežko preoblikovati svoje trde buče v nekaj, kar ti bo bolj po godu.

V nasprotnem primeru pa tudi ne skrbi, ni se ti treba predati in se sprijazniti z mišljenjem in navadami, ki si jih izoblikovala v adolescenci. Še vedno je upanje, in ne, ne gre za čarodejstvo. Vsa magičnost je v tvoji volji in miselni naravnanosti.

3 koraki za ponovno priključitev možganov

Tvoje srce vzklika ja, medtem ko se tvoji možgani oglašajo z odločnim ne. Ash Nayate nas uči preprostih korakov za oblikovanje nove mentalitete.

1. Napiši

Poznaš proces učenja ene nove besede na dan, ko neznanko uporabimo 21-krat v istem dnevu, da se zakorenini v besednjak? Enak postopek lahko uporabimo za usvajanje nove miselne naravnanosti.

2. Pij vodo

Če se navajaš na novo navado in v tem času na dan popiješ osem kozarcev vode, boš v treh dneh ustvarila popolnoma novo navado (ali dve).

3. Pohvali sama sebe
Boljšo samopodobo lahko zgradimo tako, da se obenem znebimo slabe, stare navade – kritiziranja. Največja težava je to, da najverjetneje ne želimo čakati na 21. poskus, da nam končno uspe.

S spodbudnim nagovarjanjem, na primer 'Danes si pa res videti noro dobro', v situacijah, kjer bi te drugače prevzele negativne misli, ustvarjaš navado, kjer daješ pozitivnemu mišljenju moč, ki te bo sčasoma nagradilo s samimi lepimi mislimi.

Po predlogi Mel Evans priredila Nina Vidrih

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc