Živimo v kaotičnem času, obsojeni na nenehno komuniciranje tudi z ljudmi, ki se, sodeč po naši lastni presoji, vedejo ‘nekoliko zmešano’, in nas s tem spravljajo ob pamet. Pravzaprav nas pogosto privedejo do točke, ko si začnemo zastavljati vprašanje: ‘Kdo je pravzaprav tukaj nor?’
Psihologi označujejo težavne ljudi kot ‘toksične’ – ljudi, ki nas s svojim ‘strupenim’ vedenjem oz. ravnanjem naravnost izčrpavajo. Iz nas so sposobni ‘izsesati’ vso pozitivno energijo, ki jo premoremo, zato jih je psiholog Jack Canfield označil kot ‘vampirje energije’.
Vzgibi, ki pripeljejo človeka do problematičnega vedenja, so najrazličnejši, odvisno od posameznikovega dojemanja in doživljanja življenjskega dogajanja. Ve pa se morate zavedati, da takšnih težavnih ljudi ne moremo spremeniti. Spremenite lahko le svojo strategijo, po kateri pristopate do teh ljudi. V nadaljevanju vam ponujamo osnove ravnanja v komuniciranju z najpogostejšimi težavnimi ljudmi, razvrščenimi v šest različnih tipov. Prepoznajte njihove simptome in težavne vedenjske vzorce, ter poskusite s preudarnimi rešitvami obvladovati težavne položaje.
Bojevnik
Simptomi: agresivno vedenje, frontalno napadanje soljudi, poudarjena potreba po nadzoru nad dogajanjem in ljudmi, visoka stopnja tekmovalnosti, težnja po napredovanju.
Primer: Direktor tipa ‘bojevnik’ prihrumi v vašo pisarno in glasno zarohni: “Pa kaj si predstavljate?! Že leta ste v naši hiši, in še zdaj ne veste, kako se dela?! Se sploh zavedate, kaj pomeni poslovni svet?! Ne?! Se mi je zdelo! Kar tako naprej, pa boste kmalu iskali novega delodajalca. Nesposobneži! …” Vsi prisotni kar otrpnejo, vi pa okamenite v svojemu prizadevanju doseganja absolutnega.
Kako ravnati? Ne pustite, da bi se vas v takšnem primeru polastil strah. Le-ta bo bojevniku govoril, da je napad povsem upravičen, in tudi v prihodnje ne bo poznal milosti. Morda se v takem primeru začnete opravičevati in braniti. Toda vedite, da bojevnika vaša pojasnila sploh ne zanimajo. Obramba v njem le še spodbudi željo po hujšem napadu. Morda v takšnem napadu začutite nepremagljivo željo, da bi napadle nazaj. A nikar! Ohranite mirno kri in ne pustite se zmesti. Ko se nevihta poleže, se postavite zase.
Začnite: “Če vas prav razumem, trdite, da …” in ponovite njegove/njene ključne besede. S tem boste pokazale, da ste ga pazljivo poslušale. Lahko dodate: “Vendar se o tem ne bom pogovarjal/-a v takšnem tonu.” Nikar ne odvihrajte iz prostora in ne zaloputnite z vrati. Bojevnik bo zagotovo prihrumel za vami. Zdaj, ko ste že pritegnile njegovo pozornost, lahko poveste svoje argumente, ki pa naj bodo v sila strnjeni obliki. Stavek ali dva.
Seveda pa ne pričakujte, da se bo agresivnost takoj razblinila. Najverjetneje bo sledil še kak udarec, vendar ste tako na dobri poti, da si v njegovih očeh pridobite kakšen plus. Agresivni ljudje namreč cenijo ljudi, ki se znajo postaviti zase.
Nakladač
Simptomi: strah pred zapostavljenostjo, izrazita želja po pozornosti, prekinjanje govorečih ljudi, nagnjenost k pretiravanju in lažem oziroma k prikrojevanju resnice.
Primer: V svoji družbi imate človeka, ki si nikakor ne dovoli, da bi kdaj ostal neopažen. Kar hrepeni po pozornosti, pa čeprav si jo pridobi s čvekanjem samih neumnosti. V navdušenju nad svojim ‘nakladanjem’ si domišlja, da se vsi navzoči z njim strinjajo. In – na vašo grozo – začne vse skupaj ponavljati še enkrat. Vi že vsi zavijate z očmi, on/-a pa še vedno uživa v odmevu svojega besedičenja.
Kako ravnati? Takšnemu človeku bi najraje kar zavezale jezik. Vendar bodite potrpežljive! Bodite sočutne, saj imate opravka z revežem, ki venomer čuti potrebo, da se dokazuje. Nikar ne izgubljajte živcev in časa z nesmiselno vsebino povedanega. Ponudite mu to, kar hoče – pozornost. Poskusite s ponavljanjem njegovih ključnih besed, a si pri tem ne dovolite vzvišenosti. Lahko ga zasujete z vprašanji, ki zahtevajo podrobnejše odgovore, npr.: ‘Kdo vse?’, ‘Kje točno?’, ‘Čemu?’ … Ali pa uporabite zvijačo, in mu ponudite dve – sicer popolnoma nepovezani – misli, da bo ‘nakladač’ začel razmišljati o možni povezanosti med njima, ve pa boste med tem odrešene njegovih neumnosti.
‘Vseved’
Simptomi: razgledanost, izjemno poznavanje svojega področja, izredna sposobnost, goreče zagovarjanje lastnih stališč in neenakovredno vrednotenje tujih zamisli, dominantnost, ošabnost.
Primer: Profesor, ki na dolgo in široko razlaga svoje poglede, pri tem pa vsem ostalim onemogoča, da bi prišli do besede. Do vsakršne tuje zamisli je skeptičen in jo razume kot napad na lastno znanje oziroma spodkopavanje lastne avtoritete. Njegovo odzivanje je nedvomno burno; v trenutku potepta vsako vašo izrečeno trditev. Kakšna nestrpnost in nepotrpežljivost! Kakšno vzvišeno presojanje po subjektivnih merilih!
Kako ravnati? Vsevedu nikar ne zamerite njegove ošabnosti, kajti ta bo le še pospešila pot k uničevalnemu odnosu. Tudi tokrat bo poplačana potrpežljivost. Zelo učinkovito, a hkrati blagodejno delujejo fraze, kot so – “Sprašujem se, kaj vi mislite … “ ali “Kaj, po vašem mnenju, bi …” Takšna vprašanja nimajo rušilnega učinka, saj ‘vsevedu’ dajejo občutek, da ga imate še vedno za strokovnjaka. Vsekakor pa naj bodo vaši argumenti jasni in brez očitnih pomanjkljivosti. Kajti ‘vseved’ je pravi pikolovec pri iskanju napak.
Če boste ponovile njegovo ključno misel, bo to zanj pomenilo, da ga niste le slišale, marveč tudi, da upoštevate njegovo ‘velecenjeno’ mnenje. Vsekakor ponavljajte spoštljivo. V trenutku, ko bo težavnež začutil, da ga spoštujete kot strokovnjaka, se bo razblinil tudi njegov občutek ogroženosti, odnos pa bo postal prožnejši in sčasoma bo tudi spoštovanje obojestransko.
‘Negativist’
Simptomi: črnogledost, negativno vrednotenje dogodkov, ki so se ali se šele bodo zgodili, pretirana tesnobnost, nagnjenost bodisi k pritoževanju bodisi k pasivnosti, nagnjenost k pretiravanju in posploševanju.
Primer: Primer negativista je lahko vaš nadrejeni, ki vedno vidi zgolj neučinkovitost in nesposobnost; to je lahko vaša mati, ki za vsak prehlad meni, da je pljučnica, ali vaša prijateljica, ki vas zaradi materinega znamenja že pošilja k specialistu za kožnega raka.
Negativist vam govori, da vam ne bo uspelo, vas utruja z govoričenjem o slabem gospodarstvu in še bolj črni prihodnosti. Na vašo nesrečo vam natrese še nekaj besed o svojih telesnih bolečinah in trpljenju. V soljudeh so negativisti sposobni pogasiti sleherno upanje. So pravi mojstri za črpanje vaše pozitivne energije in zniževanje vaše motivacije.
Kako ravnati? Nikakor si ne dovolite, da bi vas negativist pahnil v svoje brezno. Strokovnjaki priporočajo uporabo tehnik, s katerimi se nekoliko oddaljimo od njih. Same sebe npr. vprašajte: “Ali bo vse to čez nekaj let sploh pomembno?” Najslabše je, ko negativista skušate prepričati, da sploh ni vse tako črno, kot se mu zdi, kajti še bolj goreče vam bo dopovedoval, da je vse do skrajnosti grozno.
Lahko pa mu pritrdite, češ – “Res je tako, primer je brezupen.” – in morda se bo odzval z: “No, ja, tako brezupno pa spet ni.” Ali pa mu recite, naj si vzame čas in o vsem skupaj še enkrat premisli, pa se bosta pogovorila potem. Če je negativist vaš sorodnik in mu ne morete kar obrniti hrbta, je priporočljivo, da nadzirate vpliv, ki ga imajo ti ljudje na vaše življenje. Še vedno se boste z njimi pogovarjale, a v odnosu boste postavile neko mejo. Le-to postavite tako, da same zavestno obrnete temo pogovora v pozitivno smer.
‘Narcis’
Simptomi: zaverovanost vase, nečimrnost, vtis nedostopnosti, potreba po pozornosti in potrjevanju, potreba po uveljavitvi v očeh drugih, pretirano posvečanje pozornosti zunanjosti (obleka, avto), nezmožnost vživljanja v čustva drugih.
Primer: Sodelavka, na videz sicer sijajna; vse se vrti okoli njenih čevljev Prada, njenega noro preživetega vikenda, njenega fantastičnega tipa … Hlepi le po visokih idealih in se žene za ambicioznimi načrti, ob vsem tem pa gleda na druge, kot da ji ne segajo niti do kolen. Vsi v njeni okolici zmajujejo z glavo, češ kako nečimrno, hladno in nedostopno bitje. Kakšna superiornost! Saj ni čudno, da jo ljudje venomer zapuščajo, če se sploh ne zaveda, da imajo tudi drugi potrebe.
Kako ravnati? Občudujoče strmenje staršev je narcisu v otroštvu dalo občutek pomembnosti in vrednosti, in pogosto pričakuje, da mu bo svet posvečal obilo pozornosti v skladu s starševskim visokim vrednotenjem. V bistvu pa osebnost narcisa ne stoji na kaj prida trdnih temeljih, zato ves čas potrebuje občudovanje.
Z vidika psihoterapevtov narcisoidni ljudje le nadomeščajo ali polnijo neko notranjo praznino. Razumeti se z narcisom je pravi izziv, saj ne priznava enakopravnosti v odnosu. Lahko mu zaupate, kako se počutite vi, a ne bodite presenečeni, če se bo odzval – ‘Ti in tvoja občutljivost!’ A ne ženite si k srcu, narcisoidni ljudje so preveč egocentrični, in jih je sila težko spreobrniti.
‘Nergač’
Simptomi: paraliziranost v reševanju težav, zagrenjenost, neprestano tarnanje, melanholičnost, neutolažljivost, hitra prizadetost, nenehna nezadovoljnost in slabo razpoloženje.
Primer: Zagrenjena znanka, ki venomer tarna, objokuje lastno usodo in se oklepa trditve ‘Vse mi gre narobe’ kot življenjskega gesla. Bitje, ki se nikoli ne zna spopasti s svojimi tegobami in se vselej utaplja v lastni zagrenjenosti. Kot da bi naravnost uživala v tem! Ker pa rešitev ne vidi, oziroma ne premore moči (ali zdrave pameti?) za reševanje težav, se te kar vrstijo. Vsako vaše ugovarjanje, češ da je preveč črnogleda, prinese le še močnejše tarnanje – “Ampak ti ne razumeš …” In začarani krog je sklenjen. Začnete se spraševati – “Mar naj jaz rešujem tvoje težave?”
Kako ravnati? Nikar ne poskušajte reševati nergačevih težav! Največ, kar lahko storite, je, da se ponudite kot pomoč pri skupnem iskanju možne rešitve. Vsaj toliko, da nergač izgubi občutek nemoči. Kajti prav ta občutek ga vodi k pritoževanju. Nikar mu ne ugovarjajte, kajti to običajno vse skupaj le še poslabša.
Pritoževalci ljubijo igro “Prepričaj sogovorca, da je tvoja bolečina najhujša”. Kar lahko storite, je, da ste zelo potrpežljive in sočutne. Vzemite si dovolj časa, da nergaču pozorno prisluhnete, posledično se bo pri njem porodil občutek, da ste ga res slišale in razumele. Vprašajte ga, kaj si pravzaprav želi glede na trenutno stanje. Potem mu svetujte, naj si vzame nekaj časa za premislek, morda teden ali dva, ko se bosta o tem pogovorila.
Če se zastavljeni načrt ne obnese in sledi novi ‘ampak ….’, je čas, da temu odločno naredite konec. Ne pustite se zmesti in možato recite: “Kot sem rekel/-a, bova pogovor nadaljujevala, ko se boš domislil/-a kakšne rešitve.” In se preprosto obrnite v drugo stran. Naj vam ne bo nerodno izreči še “Ne želim poslušati samo tarnanja. Ko bova spregovorili/-a o rešitvah, bom rade volje prisluhnil/-a.”
Natalija Kocijan
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc