Kako je Cosmo spremenil svet

Če si kolikor toliko podobna bralkam po svetu, tudi ti komaj čakaš, da se vsak mesec ‘priklopiš’ na Cosmo in prebereš kakšen nov nasvet, kako polepšati svoj videz, obogatiti svoje seksualno življenje ali pa dobiti najboljšo možno službo. Ah, pa kaj bi skrivali: Cosmo je tvoje sveto pismo! Toda – si se kdaj vprašala, kako se je vse skupaj začelo?

Zgodba o tem, kako je bejba iz šestdesetih let po imenu Helen Gurley Brown (zanjo si verjetno že slišala, če nisi, pa je res zadnji čas, da se malce pozanimaš) spremenila staromodno revijo z imenom Cosmopolitan, v kateri se je pisalo o vsem mogočem (beri: dolgočasnem), v obvezno čtivo za mlade, seksi samske bejbe, je naravnost čudovita – takšen pa je tudi učinek, ki ga je njena stvaritev imela na svet.

V letih, ki so sledila, Cosmo ni postal le najbolj prodajana mesečna revija, temveč je služila kot pomemben dejavnik pri družbenih spremembah, saj je ženske opogumljala, da uresničijo svoje želje (pa naj bodo te povezane s spalnico ali pisarno).

Ker je septembra minilo štirideset let od prve, moderne številke Cosmopolitana, je to več kot primeren trenutek za to, da raziščemo, kakšen kulturni učinek je v vseh teh letih imela revija na svoje kozmopolitsko usmerjene bralke. In ker si tudi ti del te zanimive zgodovine, je prav, da tudi sama nazdraviš s kozarcem šampanjca.

Rojstvo cosmo bejbe

V šestdesetih letih so mlade, samske ženske uživale novo stopnjo svobode. Prvič so se lahko začele udejanjati na področjih, ki so prej veljala za tipično moška, in začele raziskovati spolnost pred poroko. Toda ta fenomen je bil še vedno tako nov, da o tem nihče ni resnično govoril – vsaj javno ne. In čeprav je večina napredno mislečih žensk gotovo uživala v tej novi svobodi, so nekatere predstavnice nežnejšega spola kljub temu potrebovale potrditev, da v svojih poskusih po uživanju večje svobode niso same.

In potem je prišla Helen Gurley Brown. Leta 1962 je pravkar poročena piska reklamnih sloganov napisala knjigo Sex and the Single Girl (po naše Seks in samsko dekle), roman o promiskuitetni samski ženski, ki je v vseh pogledih uživala zgoraj omenjeno svobodo. Knjiga bralkam ni le sporočala, da ne potrebujejo moškega, da bi bile srečne; knjiga jih je prav tako opogumljala, naj brez občutka krivde uživajo v seksu, s komer koli to že počnejo.

Obe sporočili sta glasno odzvanjali v javnosti: Helenina knjiga je takoj postala uspešnica, nevezana dekleta pa so bila tako navdušena nad dejstvom, da jih je nekdo končno nagovoril, da so Helen zasule z zahvalnimi sporočilci in jo obenem poprosile za kakšen osebni nasvet. Helen je na ta način spoznala, da bi bilo najlažje, da bi dekleta nagovorila prek revije in vsem hkrati odgovorila na vprašanja, ki so jih mučila. Zato je pripravila osnutek, v katerem je raziskala temeljna sporočila svoje knjige.

“Vedela sem, da ženske seksajo in uživajo pri tem,” pravi Helen. “Želela sem, da bi bila moja revija njihova najboljša prijateljica, platforma, s katere bi jim lahko povedala, česa sem se sama naučila, in spregovorila o stvareh, o katerih se dotlej ni govorilo. Hotela sem povedati resnico: da je seks ena od treh najboljših stvari na svetu, pri čemer niti ne vem, kateri sta drugi dve.”

Takoj ko je bil osnutek nared, ga je Helen začela ponujati različnim newyorškim založniškim hišam. Sledile so zavrnitve za zavrnitvijo, dokler se ni srečala s predstavniki založbe Hearst. “Cosmopolitan – njihova dolgoletna revija s splošno tematiko, namenjena tako moškim kot ženskam, je izgubljala svoje bralce,” pravi Helen. “Načrtovali so že njeno ukinitev, a so mi namesto tega dali priložnost, da poskusim reviji vdahniti novo obliko.”

Oranje ledine

Prva številka, ki je v popolnosti odsevala Helenino vizijo, je izšla septembra 1965, prva, ki jo je urejala, pa je bila julijska številka. “V njej smo objavili članek o tabletki (beri: kontracepcijski tabletki, op. p.), ki je bila v tistem času še relativno nova zadeva in o kateri do tedaj še ni bilo veliko napisanega,” pravi. “Pri tabletki je bilo zame najbolj pomembno to, da ženski ni bilo treba skrbeti, da bo zanosila, zaradi česar je lahko toliko bolj uživala v postelji. In ko smo na naslovnico napisali “Nova tabletka, zaradi katere so ženske bolj dovzetne,” so natančno vedele, o čem govorimo in revijo so dobesedno razgrabile.”

Od takrat naprej je Cosmo objavljal članke s provokativnimi (in pogosto tabuiziranimi) temami, kot je na primer skakanje čez plot. Kmalu je revija pridobila številno – in izredno lojalno – bralstvo.

“Cosmo je bil tako priljubljen, da so knjižnice ponavadi kmalu ostale brez vseh izvodov, saj so jih ženske kar naprej kradle,” pravi dr. Laurie Ouellette, avtorica članka “Inventing The Cosmo Girl,” v katerem je leta 1999 odkrivala kulturne učinke, ki jih je imela revija v šestdesetih in sedemdesetih letih. “Revija je bila tako zaželena predvsem zato, ker je poudarjala ameriški sen za samske zaposlene ženske. Ponujala jim je vizijo in podrobne nasvete o tem, kako lahko izboljšajo svoje življenje pod svojimi pogoji.”

Kozmopolitski feminizem

Medtem ko je preobraženi Cosmopolitan dobesedno izginjal s polic trgovin in kioskov, se je ob njegovo sporočil nost obregnilo mnogo moških – in celo nekatere ženske. “Ob vsej tej na novo odkriti nenadni množici ženskih bralk so se nekateri počutili ogrožene,” pravi Ouellettova. “Ta dekleta so bila spolno osvobojena in neodvisna, poleg tega pa so vstopala na področja, ki so bila prej rezervirana za moške. Tako se je mnogo Cosmopolitanovih nasprotnikov na glas spraševalo: “Kdo za božjo voljo te ženske sploh mislijo, da so?”

Revija pa ni motila le krepostnežev in konservativcev. Tudi veliko število zagrizenih feministk je bilo naperjenih proti Cosmu. “Menile so, da se revija, ki poudarja lepoto in moškim privlačno žensko, ne sklada z njihovo sporočilnostjo o sestrstvu in neodvisnosti,” pravi doktorica ženskih študij Julie Berebitsky.

Žal so spregledale, da je bil Cosmov nežni feminizem veliko bolj realističen in všečen. “Cosmo je feminističen v smislu, da verjame, da so ženske ravno tako bistre in sposobne kot moški in da lahko dosežejo vse, kar lahko dosežejo moški,” pravi Helen. “Poleg tega pa se prav tako zaveda, da so tudi moški pomemben del njenega življenja. Cosmodekle absolutno ljubi moške!”

Ljubi pa tudi pestro spolno življenje. “V vseh teh letih je Cosmopolitan ženskam nenehno dajal dovoljenje, da upravljajo s svojo seksualnostjo,” pravi znana psihologinja dr. Joyce Brothers. “Pomagal jim je, da so pridobile samozavest in prevzele pobudo tako v razmerjih kot v postelji.”

Še več: rezultati raziskave na univerzi v San Franciscu so pokazali, da so ženske, ki berejo Cosmo, veliko manj nagnjene k cenzuriranju samih sebe in se ne bojijo na glas povedati in izraziti to, kar čutijo.

Kdo bi si želel boljšo zapuščino? Sodelavci Cosma smo ponosni, da je naša revija odigrala tako pomembno vlogo v zgodovini žensk in z največjim veseljem bomo še naprej vzgajali mlade ženske povsod po svetu. Vse najboljše za štirideseti rojstni dan torej! (In ja, seveda vemo, da smo za svoja leta videti čudovito ...)

Cosmo skozi čas

November 1968

“Živeti s tabletko” Cosmo je bila ena prvih revij, ki je ženske poučila o tem, kako učinkovito in varno uporabljati kontracepcijske tabletke.

Maj 1974

“Zakaj dekleta ne morejo doživeti orgazma” V tem času so ženske že zahtevale dober seks. Članek je govoril o ovirah, ki ženskam preprečujejo, da bi doživele orgazem, in o tem, kako jih preseči.

Junij 1989

“Uspešne poslovne ženske razkrivajo skrivnosti svojih uspehov” Konec osemdesetih se je čedalje več žensk zaposlovalo na finančnem in pravniškem področju, kjer so prej kraljevali moški. V tem članku so poslovne ženske bralkam postregle s koristnimi nasveti.

November 1996

“Imam krizo srednjih let, pa jih nimam niti 30!” Veliko žensk je spoznalo, da ima uspeh tudi svoje slabe plati. Članek je bralki ponujal nasvete, kako biti kos pritiskom, če že v mladih letih uresničiš svoje ambicije.

Januar 2001

“O jaaa! Cosmov vodič do orgazma” Skoraj trideset let po prvem članku, objavljenem na temo spolnega vrhunca, je Cosmo nadaljeval tradicijo in žen skam svetoval, kako prekoračiti kritični prag užitka.

Januar 2002

“Predolgo odlašaš, da bi imela otroka?” Veliko žensk se dandanes odloča za otroka po tridesetem letu. Članek se osredotoča na načine, kako nadzirati svojo biološko uro.

V številkah

Ne le, da je Cosmopolitan dopolnil štirideset let, kmalu bo izšel tudi njegov milijardti izvod! Kar nam je seveda dalo misliti. Se sploh zavedaš, koliko pisanja, urednikovanja, oblikovanja, tiskanja in distribuiranja je potrebnih za vse te izvode tebi ljube revije? Spodaj je nekaj najbolj zanimivih statističnih dejstev, ki ti bodo v številkah povedali, kaj pomeni biti najbolje prodajana revija v državi. Torej, si vedela, da ...

• je bila revija ustanovljena leta 1886?
• je v sedanji obliki pričela izhajati leta 1965?
• njena naklada znaša 2.982.000?
• jo bere 17.041.000 bralk in bralcev?
• je revijo najdlje urejala Helen Gurley Brown, in to kar celih 32 let?
• je za tiskanje ene številke revije potrebnih 141 kg črnila?
• je za povprečno številko revije potrebnih 1922 kg papirja?
• je bila najbolj prodajana ameriška številka v zadnjih desetih letih julijska številka leta 2002, ki je bila prodana v kar 2.305.000 izvodih?
• ima Cosmo kar 55 edicij v več kot 100 državah?
• se je beseda seks prvič pojavila na naslovnici Cosma leta 1967, orgazem pa leta 1970?
• v uredništvo ameriškega Cosmopolitana v povprečju priroma 3000 pisem mesečno?

Cosmo mi je spremenil življenje

Cosmo bejbe, ki so tvojo najljubšo revijo brale v šestdesetih in sedemdesetih, so nam zaupale, kakšen učinek je imel Cosmo na njihova življenja.

Cosmopolitan je bila super revija, ker je vsebovala članke o seksu, zmenkih in vseh tistih stvareh, ki so zanimale mene in moje prijateljice. Če sem hotela odgovore, sem se lahko vedno zatekla h Cosmu, saj se o seksu takrat ni govorilo na glas. Cosmo je govoril našo govorico! – Barbara, 56 let

Ko sem bila v drugem letniku kolidža, sem bila v težki depresiji. Potem pa sem nekega dne kupila izvod Cosmopolitana in prebrala članek z naslovom Lahko ubežiš svojim problemom. Kako osvežilna zamisel! Starši in prijatelji so mi namreč vedno pridigali ravno nasprotno, češ da me bodo problemi spremljali povsod, kamor bom šla. Cosmu bom večno hvaležna za to, da mi je dal vedeti, da je popolnoma sprejemljivo, da kdaj pa kdaj pobegneš od težav in da zato še nisi čista izguba. – Maureen, 58 let

V sedemdesetih letih sem redno prebirala Cosmo. Bila sem mlada mamica in nisem hodila v službo in Cosmo je bil zame pribežališče, v katerega sem se lahko zatekla. Prek glamurozne Cosmo bejbe mi je ponujal lepše življenje. – Diana, 57 let

Ko je Cosmo pričel izhajati, sem se tudi sama spogledovala s feminizmom. Toda gibanje je bilo preveč ekstremistično in naperjeno proti moškim, kar ni bilo skladno z mojimi življenjskimi prepričanji in ambicijami. Cosmo mi je prvi povedal, da je okej, če si ženska želi enakih pravic, kot jih imajo moški. Takšno ravnotežje je bilo zame veliko bolj sprejemljivo, saj je žensko bodrilo, ne pa pridigalo o tem, kako bi morala misliti in živeti. Clara, 59 let

Janka Menart

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del