Izvij se iz primeža dolgčasa

Nekateri resnično ne poznajo dolgčasa. Vedno najdejo kaj, s čimer zapolnijo svoj čas, pa naj bo to obveznost, ki jo morajo opraviti, ali hobi, ki se mu radi posvečajo. Žal pa to ne velja za vse.

“Mladi se iz dneva v dan bolj dolgočasijo,” je prepričan naš sogovornik, klinični psiholog Milan Pustinek. Seveda te trditve ne moremo posplošiti na vse mlade po vrsti, je pa to vsekakor pogosta težava (pogostejša kot pred leti), ki jo opaža pri pacientih v svoji ordinaciji.A nad tem nekako ne moremo biti presenečeni.

“Tisočero dražljajev, ki jih doživljamo na vsakem koraku – s tem mislim na infomacijsko preplavljenost, na primer medmrežje z vsemi svojimi možnostmi, številni televizijski programi, nešteto radijskih postaj, povsod glasna glasba in divje reklame ... – se po psiholoških zakonitostih sprevrže v pravo nasprotje, v zasičenost, in povzroči, da vse postane brezvezno in dolgočasno,” pojasnjuje psiholog. Kje in kako pa te največkrat lahko doleti dolgčas in kako ga uspešno prepodiš iz svoje bližine?

Med prijatelji

Glede na izkušnje s svojimi pacienti Pustinek ugotavlja, da se precejšen delež mladih dolgočasi v družbi.

“Ko gredo ven, se recimo srečajo v nekem baru. Tam je komuniciranje oteženo že zaradi hrupnega okolja, pa tudi sicer si mladi medsebojno ne prisluhnejo več. Njihovi pogovori, če do njih sploh pride, so le površinski. Ne zanima jih, kaj se dogaja z drugimi, kaj počnejo ali kakšne načrte in težave imajo. Vsak se ukvarja le še sam s sabo in s svojimi skrbmi. Tako se začnejo dolgočasiti tudi takrat, ko bi se morali najbolj zabavati – v družbi svojih prijateljev.”

Trije predlogi za rešitev:

• Prijatelje in prijateljice, s katerimi si si (bila) zares blizu, povabi k sebi domov (ne v lokal) na večer nostalgije. Obujanje spominov na stare čase, listanje fotoalbumov in smejanje anekdotam vas bo znova zbližalo.
• Z nekaj prijateljicami se dogovorite, da boste skupaj na primer hodile na jogo. Nova aktivnost vas bo povezala še na drugem področju, kjer se dotlej niste družile. Če vam bo všeč, se boste tudi sicer, ko boste skupaj, manj dolgočasile.
• Poišči si povsem novo družbo. Za to boš potrebovala kar nekaj energije, a je vredno. Včasih k prekinitvi dolgčasa pripomore nova skupina ljudi, s katerimi boš našla skupne točke in ponovno odkrila veselje ob druženju.

V zvezi s fantom

Po besedah psihologa morata punca in fant, ki sta se znašla v tovrstni krizi, jasno določiti svoje interese in pričakovanja, ki jih imata drug od drugega in od svoje zveze.

“Poznamo komplementarne zveze, kjer sta si partnerja sicer zelo različna, a se dopolnjujeta, in simetrične zveze, kjer sta si zelo podobna in večino stvari počneta skupaj. V takih zvezah redkeje pride do dolgčasa. Nasprotno pa je pri parih, ki so nekje vmes, dolgčas pogostejši, ker bi vsak rad delal nekaj svojega, drugi pa nad tem ni navdušen. V takem primeru je treba položiti karte na mizo in se odločiti, ali je še smiselno vztrajati.”

Trije predlogi za rešitev:

• Poglej ga skozi drugačna očala in poskusi odkriti v njem stvari, ki te privlačijo, a so ti morda manj znane. Dolgčas se začne takrat, ko postaneš slepa za drobne nianse, zaradi katerih je tvoj moški nekaj posebnega.
• Spremenita se skupaj, sprejmita nov izziv v življenju, osvežita svoje skupne aktivnosti (tečaj salse, fotografije, mešanja koktajlov ...) ali se podajta na izlet. V dogajanje vložita energijo – bolj ko bo pestro, manj prostora bo za dolgčas.
• Tedensko si vzemita odmor in nekaj časa preživita vsak zase. Nenehno druženje prav tako ni zdravo za zvezo. Več dni ali večerov v tednu se zabavajta po svoje, da si bosta pozneje lahko izmenjala veliko novic.

Pri študiju

Tudi to je lahko področje dolgčasa.

“Treba je razčistiti, koliko kratkoročnega (študijska snov ga privlači) in dolgoročnega interesa (ve, da mora doseči izobrazbo, ki mu bo omogočila službo) ima študent,” poudarja psiholog. “Težava se lahko pojavi tudi zaradi sposobnosti – prevelikih ali premajhnih.”

Trije predlogi za rešitev:

• Če si zelo sposobna in se dolgočasiš, ker na faksu vse poteka prepočasi, vzporedno vpiši še drugo študijsko smer, ki te tudi zanima.
• Morda si preprosto izbrala napačno smer – vedno imaš možnost menjave, a pazi, da tudi v drugo tvoja odločitev ne bo napačna. Še enkrat ovrednoti svoje cilje in premisli, kaj bi te veselilo bolj od tega. Preden dokončno izbereš novo smer, pojdi na nekaj predavanj in se pogovori s študenti, da boš dobila pravi vtis.
• Prosti čas napolni z najrazličnejšimi dejavnostmi: inštruiraj, bodi varuška sosedovega otročička, aktiviraj se v študentskem klubu, beri knjige, začni z novim hobijem ...

V službi

Milan Pustinek meni, da delodajalci mladim dajejo toliko nalog, da jim je le redko dolgčas. Če pa se ti to vseeno zgodi, je vredno pretehtati: se ti zdi pomembnejše, da imaš zaposlitev, ki te ne izpolnjuje tako, kot bi si želela, ali si pripravljena sprejeti tveganje, da presekaš dolgčas, daš odpoved in se podaš na trg delovne sile?

Trije predlogi za rešitev:

• Z nadrejenim se pogovori, če te lahko premesti na drug oddelek ali ti dodeli nove naloge, ki bi ti pomenile izziv.
• V prostem času sprejmi prostovoljno delo, v katerem boš uživala in ti bo povrnilo motivacijo ter energijo, ki jo lahko uporabiš na delovnem mestu.
• Poišči novo službo. Poskusiš lahko v drugem podjetju ali celo na drugem področju – možnosti je veliko in res ti ni treba vztrajati pri nečem, kar ti ne ustreza.

Na splošno

“Bivanjska praznina, ki jo spremlja zdolgočasnost na vseh področjih, je stanje, pri katerem je življenje posameznika brez smisla in teče tja v tri dni,” pojasnjuje Pustinek in dodaja, da se pojavi zato, ker človek pred seboj nima ciljev, izzivov in nalog, skozi katere bi se uresničeval in v katerih bi videl življenjski smisel.

“Pacientom s to težavo običajno svetujem, naj se potrudijo in začnejo uživati v preprostih rečeh, prav tako pa je pomembno, da si najdejo neko (smiselno) nalogo, ki jim bo zapolnila čas in jim pomagala ugotoviti, da vse vendarle ni tako brezvezno.”

V borbi z dolgčasom ti bo v pomoč marsikateri od prej omenjenih nasvetov – kar pogumno se loti sprememb!

Dolgčas ni nedolžna težava ...

Vsakomur se je že zgodilo, da se je dolgočasil. Kdaj pa nastopi trenutek, ko je čas za resen premislek?

Če ti je kdaj dolgčas v brezdelnem popoldnevu, ker si malce utrujena, lena in se ti nič ne da početi, ne skrbi. Če pa se velikokrat zalotiš, da se počutiš zdolgočaseno, poskusi ugotoviti, kje tiči vzrok za to. Dolgoročno ima namreč lahko tako stanje negativne posledice in vodi v hujše težave.

“Če se neugodna občutja dolgo in vztrajno nalagajo, je povsem možno, da prej ali slej nastopi celo depresija,” pravi Pustinek.

“Pogosto to diagnozo mladi dobijo pri splošnem zdravniku ali pa si jo pos­tavijo kar sami s pomočjo interneta.”

Simptomi, ki nakazujejo, da se dogaja nekaj resnejšega, so:

• počutiš se otožno, brezvoljno in zagrenjeno,
• za nobeno stvar nimaš veselja,
• si povsem brez energije,
• muči te nespečnost, podnevi pa bi kar dremuckala,
• si razdražljiva, nezadovoljna s seboj in z drugimi,
• mučijo te psihosomatske bolezni, kot so glavoboli, bolečine v hrbtenici, prebavne motnje ...

Za pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo Milanu Pustineku, specialistu klinične psihologije iz Zasebne klinično psihološke ambulante v Celju.

Besedilo: Manca Kraševec, fotografiji: shutterstock

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc