Marica Nadlišek Bartol – urednica Slovenke in mama Vladimirja Bartola.
Marica Nadlišek Bartol se je rodila 10. februarja 1867 na Koloniji pri Trstu, materi Mariji in očetu Štefanu. Po končani osnovni šoli je nadaljevala študij na goriškem učiteljišču. Tu se je navdušila za slovensko književnost, od malega pa je rada prebirala tuje avtorje, še posebej ruske romanopisce. Po maturi se je zaposlila kot učiteljica v slovenskih šolah v tržaškem zaledju.
Med leti od 1897 do 1900 je urejala prvi slovenski ženski časopis Slovenka. S prispevki o književnosti in ženskih vprašanjih je sodelovala tudi pri drugih slovenskih časopisih (Slovenski svet, Slovenski narod ...). Leta 1889 je v Ljubljanskem zvonu objavila prvo novelo
Moja prijateljica, nato pisala krajšo prozo in leta 1898 objavila roman Fata morgana. Njene prve pripovedi so pisane v nezrelem romanticizmu.
Pod vplivom Janka Kersnika in ruskih realistov se je pozneje opredelila za zmeren poetični realizem. V 32. letu se je poročila s poštnim uradnikom Gregorjem Bartolom ter se posvetila predvsem družini. Imela je pet otrok, njen najstarejši sin je bil Vladimir Bartol, znan slovenski pisatelj. Po prvi svetovni vojni, ko je Italija zasedla Trst in je bil v vzponu fašizem, se je leta 1919 preselila v Ljubljano, kjer je 3. januarja 1940 umrla.
Zanimivosti Marica Nadlišek Bartol:
- Njene zgodbe pripovedujejo o tržaškem malomeščanskem življenju v mestnem okolju.
- Ko se je Marica poročila, se je morala odpovedati svojemu učiteljskemu poklicu, saj so bila taka tedanja poklicna pravila. Veljal je namreč nekakšen celibat za učiteljice.
- Ivan Cankar je o Marici (za prvo pravo slovensko pisateljico z lastno individualnostjo je smatral Zofko Kvedrovo) dejal, da 'ceplja po cesti, izhojeni od širokih moških podplatov'.
- Kot emancipirana ženska in izobraženka je začela polemiko z vodilnim katoliškim ideologom Antonom Mahničem, ki jo je porogljivo imenoval Amazona Marica.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
