Iz dosjeja žensk z velikim Ž: Ana Frank

Družina se je z vzponom nacizma preselila v Amsterdam. Za svoj 13. rojstni dan je Ana, ki je že od otroštva kazala zanimanje za književnost, dobila album za avtograme in začela vanj pisati dnevnik.
Istega leta sta se po nemški okupaciji Nizozemske družina Frank in družina očetovega prijatelja (skupaj osem oseb) skrili na podstrešju očetovega podjetja. Družini sta se več kot dve leti stiskali v majhnem prostoru, dokler jih ni zaradi izdaje aretiral gestapo. Vsi so bili poslani v koncentracijsko taborišče Auschwitz (pozneje so bili nekateri, med njimi tudi Ana, poslani v druga taborišča).

Od osmerice je preživel le Anin oče Otto Frank, ki se je pozneje poročil s Fritzi, tudi judinjo. Njegova pastorka je lastnica enega največjih skladov Ane Frank. Ana in njena sestra sta umrli (se ne ve natančno, kdaj, najverjetneje: februarja ali marca 1945, Bergen-Belsen, Nemčija) zaradi tifusa.

Oče je po vojni v Amsterdamu našel Anin dnevnik. Dnevnik Ane Frank je prvič izšel leta 1947, prevedli so ga v več kot 70 jezikov, tudi v slovenščino. Je zgodba dekleta, ki s pisanjem preganja osamljenost in nečloveškost, v dnevniku je Ana neposredno in iskreno opisala zgodbo skozi oči najstnice o vsakodnevni drami, strahu, skrivanju in odraščanju v izolaciji ter prostorski stiski.

Kratke zanimivosti

• Podstrešje v poslovni stavbi v središču Amsterdama, kjer so se Frankovi skrivali, je danes spremenjeno v muzej.
• Ana je ena najbolj poznanih židovskih žrtev holokavsta.
• Na Japonskem je knjiga nemudoma postala prodajna uspešnica (v Angliji se na začetku ni dobro prodajala), Ana pa dekle, ki simbolizira uničeno mladost zaradi vojne.
• Med letoma 1942 in 1944 je bilo 107 tisoč nizozemskih judov deportiranih v koncentracijska taborišča, preživelo jih je samo pet tisoč.
• 3. septembra leta 1944 je odpeljal zadnji vlak iz Nizozemske proti koncentracijskem taborišču, na njem so bili tudi vsi prebivalci podstrešja.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja