Iz dosjeja žensk z velikim Ž: Agatha Christie

18. 9. 2011
Iz dosjeja žensk z velikim Ž: Agatha Christie

“Umore si izmišljujem med pomivanjem posode. To opravilo naravnost sovražim, in kadar moram posodo vendarle pomiti, me popade taka jeza, da bi najraje koga ubila!” je ob neki priliki menda povedala Agatha Christie, kraljica detektivskih romanov.

Agatha Christie se je rodila 15. septembra 1890 v Torquayu v Devonu, in sicer Američanu Frederichu Millerju, bogatemu ameriškemu borznemu posredniku, in Clarissi Boehmer, hčerki britanskega vojaškega kapitana.

Oče je umrl, ko je imela Agatha 11 let. V šolo ni hodila, saj so jo učile guvernante in mati, ki jo je ves čas spodbujala k pisanju. Pri 16 letih je odšla na učenje petja in igranja klavirja v Pariz.

Prvič se je poročila leta 1914 s polkovnikom Archibaldom Christiom, imela sta eno hčerko, ki sta ji dala ime Rosalind Hicks. Zaradi moževe nezvestobe sta se leta 1928 ločila. Leta 1930 se je poročila z arheologom sirom Maxom Mallowanom, s katerim je dobrih 30 let potovala po Bližnjem vzhodu. Bil je 14 let mlajši od nje in rimskokatoliške veroizpovedi, Agatha pa je bila anglikanske veroizpovedi. Zakon je bil srečen, čeprav jo je tudi Mallowan v zakonu varal.

Agatha Christie je umrla pri 85 letih, 12. januarja 1976.

Prvi roman je izdala leta 1920. Njena najbolj znana lika sta bila mali belgijski detektiv Hercule Poirot in ostarela ženica z bistrim umom Miss Marple. Struktura njenih romanov je približno takšna:

  • največkrat gre za umor premožnega in pogosto osovraženega človeka, detektiv pa mora med množico osumljencev – navadno imajo vsi vpleteni motiv za umor – poiskati storilca. Umori so v njenih romanih vedno utemeljeni na motivih, kot so maščevanje, koristoljubje, ljubosumje ...

Njene mojstrsko napisane detektivke so lahkotno branje in se ne uvršča med tako imenovano resno literaturo. Napisala je več kot 65 romanov in številne kratke zgodbe, številni izmed njenih romanov pa so doživeli tudi filmske uprizoritve.

Zanimivosti iz življenja Agathe Christie

  • V zvezi s svojim drugim soprogom se je rada pošalila, da je arheolog najboljši mož za žensko – bolj se ona stara, večje je njegovo zanimanje zanjo.
  • Med 1. svetovno vojno je delala kot bolničarka in se dodobra seznanila s strupi, ki jih je tako rada 'uporabljala' v svojih romanih. Winston Churchill se je pošalil, da je po Lukreciji Borgia Agatha Christie s strupi poslala pod zemljo največ ljudi in pri tem še mastno zaslužila.
  • Hercule Poirot je kot edini fiktivni junak po svoji smrti v romanu Zavesa dobil osmrtnico na prvi strani časopisa New York Times.
  • Zaradi psihičnega šoka ob moževi nezvestobi in materini smrti je za 11 dni izginila, našli so jo v nekem hotelu, zaradi amnezije se ni ničesar spomnila.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja