Odkar se je pojavil ChatGPT, nam je s svojo večno ustrežljivostjo in prijaznostjo olajšal marsikatero nalogo. Pomaga nam pri pisanju elektronskih sporočil, risanju grafov, razlagi določenih pojavov, načrtovanju dopusta, iskanju popolne restavracije in še marsikaj bi se lahko našlo na seznamu (pa si tega včasih ne upamo priznati na glas).
Postal je celo tako priljubljen, da ne rečemo več, da bomo nekaj 'poguglali', ampak preprosto rečemo: ''Počakaj, bom vprašal ChatGPT.'' Ima namreč dostop do gromozanske količine podatkov in s svojimi 'pametnimi celicami' je zdaj zmožen postaviti marsikatero diagnozo. Pa je ta tudi pravilna?
Zagotovo si že slišala zgodbe, v katerih je umetna inteligenca pravilno diagnosticirala bolezen pacienta, nad katerim so zdravniki že zdavnaj dvignili roke. Zgodbe ljudi, ki so neskončno hvaležni ChatGPT-ju, da jih je odrešil muk in jim pomagal razrešiti uganko, ki so jo predstavljali njihovi simptomi. V teh zgodbah je ChatGPT novodobni dr. House – a namesto enega tedna za diagnozo porabi pet minut, in namesto tridesetih napačnih diagnoz (od katerih je ena seveda lupus) postavi eno samo, ki je pravilna. Sliši se preprosto, kajne? No, ni čisto tako.
Chat GPT je kot tista pametna prijateljica, ki ima odgovor na vsako vprašanje, a ji vseeno ne bi zaupala operacije slepiča.
Študija, ki so jo pred dvema letoma objavili raziskovalci na Mass General Brigham v Bostonu, je pokazala, da je ChatGPT pravilno diagnozo postavil v 72 odstotkih primerov, kar naj bi bila približno enaka stopnja kot pri zdravnikih. Strokovnjaki dodajajo, da imajo bolje izobraženi zdravniki običajno prav v 95 odstotkih. Novejše raziskave zdaj pravijo, da je njegova nova verzija bolje, hitreje (in tudi bolj pravilno) postavila diagnozo kot zdravniki. S temi dognanji se odpira pot k temu, da bi umetna inteligenca lahko postala nepogrešljiv pomočnik v zdravniških ordinacijah. Že zdaj pa je postal nepogrešljiv domači zdravnik številnih posameznikov.
Mu (lahko) zaupaš?
Nobena skrivnost ni, zakaj se ljudje obračamo na ChatGPT z vprašanji o svojem zdravju. Je hiter, vedno na voljo, brezplačen, nima čakalnih vrst in vprašaš ga lahko, karkoli si želiš (brez sramu in strahu pred obsojanjem). Dober je v tem, da te opozori, da je nekaj morda resneje, kot si misliš. Pomaga ti tudi presoditi, kako resna je situacija. Zlasti če si oseba, ki ima nekoliko (ali veliko) hipohondrskih tendenc ter vsako zbadanje v prsih asociiraš s srčno kapjo in odhodom na urgenco.
Raziskovalci na Nizozemskem so v različici ChatGPT 3.5 in 4.0 vnesli zapise 30 pacientov, ki so leta 2022 obiskali urgenco, ter anonimne zdravniške zapiske. Analizo umetne inteligence so primerjali z dvema zdravnikoma, ki sta postavila diagnozo na podlagi istih informacij, tako z laboratorijskimi podatki kot brez njih. Ko so bili vključeni laboratorijski podatki, so imeli zdravniki pravilen odgovor pri svojih petih najpogostejših diferencialnih diagnozah v 87 % primerov, v primerjavi s 97 % za ChatGPT 3.5 in 87 % za ChatGPT 4.0.
Tvoj domači plan B
Ekipa raziskovalcev je še dodala, da je ChatGPT sicer "sposoben predlagati medicinske diagnoze podobno kot človeški zdravnik", vendar je pred njegovo uporabo v praksi potrebnih še več raziskav. Poudarili so, da ChatGPT ''ni medicinski pripomoček'' in da obstajajo ''pomisleki glede zasebnosti'' pri uporabi programa z razkritjem osebnih zdravstvenih podatkov. Hkrati priznavajo, da obstaja potencial za prihranek časa in skrajšanje čakalnih dob na urgenci.
Prednost uporabe umetne inteligence bi lahko bila tudi v podpori zdravnikom z manj izkušnjami ali pa bi lahko pomagala pri odkrivanju redkih bolezni. To ni znanstvena fantastika. Že zdaj umetna inteligenca v bolnišnicah pomaga brati rentgene, napoveduje zaplete po operacijah in analizira laboratorijske rezultate hitreje kot človek.
Vsekakor pa ga ne more v celoti nadomestiti. Neka raziskava je namreč ugotovila, da je z uporabo nabora podatkov ChatGPT sicer mogoče usposobiti za naravno in natančno razumevanje uporabniških vnosov za zdravstvo, a dodajajo, da po njihovih odkritjih to orodje umetne inteligence ne more v celoti nadomestiti zdravnika. Po njihovem mnenju namreč obstaja več omejitev v zvezi z odgovornostjo, medicinsko etiko, pravnim okvirom, interpretacijo podatkov ter razlikami v človeški anatomiji in odzivih.
Bodi previdna!
Tvoj osebni zdravnik namreč pozna tvojo celotno zdravstveno zgodovino, pozna te kot pacienta, ve, kako se odzivaš na določene dražljaje, ter ima občutek, intuicijo in empatijo, ki so še kako potrebni pri obravnavi pacientov. Prav čut za empatijo do sočloveka je tisti, ki v nekaterih primerih loči dobrega zdravnika od odličnega in v vseh primerih loči zdravnika od umetne inteligence.
Slednja ne pozna konteksta in okoliščin, v katerih prihajaš na pregled, ne more te pogledati v obraz in razbrati potrebnih informacij ter ne more sprejemati pomembnih odločitev, od katerih je včasih odvisno tudi življenje.
