Vseh dvanajst vilinskih sester nato blagoslovi novorojeno dete s čudovitimi darovi, medtem pa trinajsta – togotna, ko izve, da ni bila povabljena na dvorno slavje – nad dekletce prikliče prekletstvo prezgodnje smrti. Le srečni slučaj pomaga, da ena od dvanajstih sester še lahko omili njeno v jezi izrečeno sodbo in namesto smrti pri bogovih izprosi stoletni spanec ...
Diskriminatorna ekskluzivnost
In podobno, kot so starši Trnuljčice na stežaj odpli vrata dvorca dvanajsterici najbolj modrih žensk v deželi, tako ljudje na splošno vabimo v svoja življenja le t.i. pozitivna čustva – srečo, razigranost, užitek!
Storimo praktično vse, kar je v naši moči, da bi jih v svojem življenju kar najdlje zadržali. A ne glede na to, kako jih sprejemamo in tretiramo – naša pozitivna čustva ostajajo le naši gostje – prihajajo in odhajajo.
In tako kot so starši Trnuljčice ravnali s trinajsto sestro, tako ljudje ravnamo z žalostjo in drugimi negativno ocenjenemi emocijami.
V svoje življenje jih neradi vabimo – žalost, jezo, strah. In tako kot trinajsta sestra, ti nenazadnje pridejo sami, in to navkljub našemu trudu, da bi jih pustili pred vrati. In prav nič jim ni po godu dejstvo, da so nepovabljeni – ignoriramo jih, se jim izogibamo ali jih tlačimo nekam globoko vase.
Čustva so bogastvo človeka
Bomo kdaj pripravljeni sprejeti tudi manj prijetna, pa vendar dragocena čustva in jih povabiti v naša življenja?
Tudi negativnim čustvom je potrebno priznati njihovo zasluženo mesto pod soncem. Prav vsako od naših ‘senčnih’ čustev ima namreč prav posebno, a vendarle izjemno pomembno vlogo v naših življenjih:
- jeza nam pomaga vzpostavljati zdrave, osebnostne meje,
- strah nas varuje pred nevarnostmi,
- žalost pa je naša edina tolažnica v trenutkih življenjskih izgub.
In s tem, ko obračamo hrbet 'negativnim' čustvom, si več kot očitno zatiskamo oči pred senčnimi platmi življenja. In te, samo zato, ker jih ne želiš priznati, ne bodo kar izginile z obličja zemlje.
Blagoslovi trinajste sestre
Pomisli: če bi bila tudi trinajsta sestra povabljena na slavje ob rojstvu male princeske, bi ji ta namesto prekletstva morda podarila občutek zdrave skepse, ki bi lepo dopolnila sladke, a naivne darove njenih blagih sester, morda bi ji naostrila jeziček, ki bi dobro uravnovesil njeno nežnost in preobčutljivost, ali pa bi poskrbela za prizemljitev njenega tako angelskega, skoraj eteričnega duha.