Že od otroštva naprej imate nekatera pravila lepega vedenja za mizo globoko zakoreninjena. Starši so vas naučili, da je govorjenje s polnimi usti prepovedano, da ne mlaskate in ne puščate jedi na krožniku. Pa so vam povedali tudi to, kdaj uporabiti katero žlico, vilice ali nož ter kje je postavljen krožnik za kruh? Tokrat za vas kratka lekcija o vedenju za mizo.
Znati ločiti kozarec za vodo od kozarca za belo vino ali kam odložiti nož in vilice po končanem obroku nista ravno veščini, ki bi nam bili položeni v zibelko, pač pa znanje, ki se ga je potrebno na določeni točki življenja naučiti. In je vredno truda. Morda ni še dolgo tega, ko je bila vaša predstava o razkošni večerji pica v italijanski restavraciji, danes pa vas veliko bolj privlači misel na ‘slow food’, na katerem se vrstijo jedi v več hodih, in srebanje sauvignona.
Toda spremenjen okus še ne pomeni spremenjenih navad. Prav lahko, da je vaše vedenje še vedno bolj podobno tistemu, ki je značilno za študentske menze, kot pa pravilom olikanega vedenja na imenitni večerji. Trendi večerne zabave s prijatelji so odlična priložnost, da izpilite osnove spodobnega obnašanja. Olikano vedenje ni le stvar vljudnosti in obzirnosti, temveč pripomore k sproščenemu vzdušju in spoštljivejšim odnosom med ljudmi. Veselo na delo! Vsaka izkušnja več o bontonu za mizo vam bo morda nekoč prinesla ‘plus točke’. Le pomislite, kakšen vtis boste lahko naredile na šefa, svojega novega izbranca ali njegove starše, če boste povabljene na večerjo!
Kam in kako s prtičkom
Ko se usedete, vzemite prtič in si ga razgrnite čez kolena. Ni pomembno, ali je papirnat ali platnen, v obeh primerih vam lahko pride prav pri preprečevanju raznih neprijetnosti (pred madeži na obleki) in skrivanju morebitnih neužitnih grižljajev. Zavedajte se, da prtiček ni robček, zastava ali, bog ne daj, slinček. Prtič je zato, da si z njim obrišete usta in prstne blazinice, preden pijete (da preprečite slučajnim koščkom hrane, ki vam ostanejo na ustnicah in rokah, umazati kozarec, oz. jih rešite pred plavanjem po vašem merlotu).
Edinstvena priložnost za prtiček, da se ponovno dotakne mize, je po jedi, ko dobi mesto na levi strani pogrinjka. Če morate med jedjo nujno od mize, položite prtič na stol, da ne bo od šminke in omak umazani prtiček po nepotrebnem drugim jemal teka.
Prekrški za mizo
Nikoli več ne boste pograbile kruha s sosedovega krožnička ali pile vodo iz sosedovega kozarca, če si boste zapomnile splošno veljaven predpis, po katerem se postavlja pogrinjek: pijača na desni, hrana na levi. Ali enostavneje rečeno: vaša skodelica za kavo, kozarec za vodo in vino na desni, in krožnik za kruh na levi strani.
Žlahtna kapljica
Ste kdaj opazovale, kako držijo kozarce v roki poznavalci vin? To ni zgolj domišljavo početje – prijem pomaga ohranjati pravilno temperaturo vina in s tem vonj (buket). Zato da se vino ne segreje prehitro, primemo kozarec za pecelj. Če si vino točite same, si kozarec napolnite malo pod polovico.
Zgodba o kruhu in maslu
Zagristi v celo žemljico ali kos kruha ter neprestano segati po maslu v skupni posodici so strogo prepovedani neji. Olikano Cosmo dekle si bo naložilo kepico masla na za to namenjen krožnik. Odlomite košček kruha in ga namažite z maslom s krožnika. Uporabite nož za maslo ali veliki nož.
Naj vas ne prestraši skledica za olivno olje, ki je vse pogostejši spremljevalec modnega pogrinjka! Odlomite za grižljaj kruha in ga pomočite v skledico – vendar nikoli dvakrat. Če dobite na mizo olivno olje v steklenici, si ga dajte na svoj krožnik za žličko ali dve, in vanj veselo pomakajte kruhek.
Uporaba pribora
Zagrabiti žlico, vilice ali nož s celo roko je približno tako velik spodrsljaj, kot če bi si usta obrisale z namiznim prtom. Pravilna raba: Nož in žlico vedno držimo v desni roki, vilice pa le tedaj, ko jih uporabljamo same (kadar uživate jedi, ki jih ni treba rezati). Odrežite si grižljaj hrane in si ga z vilicami nesite k ustom (da, vilice k ustom in ne obratno!). Pri tem vilic ne prelagajte iz ene roke v drugo. Izjema so omake in razne prikuhe, kot sta krompir in grah. Da ne boste porabile vsega večera za lovljenje zrn graha in koščkov krompirja po krožniku, si lahko brez skrbi z nožem pomagate dajati jed na vilice.
Vroča juha
Se nikoli ne poje tako vroča, kot se skuha. To pa še ne pomeni, da lahko juho pihamo ali mešamo, če je prevroča. Preprosto moramo počakati, da se ohladi. Žlice nikoli ne nesite v usta cele, temveč vedno s konico naprej. Proti koncu, ko je na krožniku še čisto malo juhe, lahko krožnik od spredaj nekoliko vzdignete – da v skrajnem primeru juha raje konča na prtu kot na vaši obleki. Ko pojeste juho, položite žlico na krožnik z odprtino navzgor, če pa so juho servirali v skodelici, odložite žlico na podstavek.
Delo rok
Nekatere jedi niso ravno prijazne vilicam in nožem. Delikatni zalogajčki, ki jih lahko jeste z rokami, vključujejo pečenega piščanca, rebrca, artičokine lističe, beluše (brez majonezne omake) in kuhane storže koruze.
“Sol, prosim!”
Si želite še eno skodelico solate? Vam je zmanjkalo omake? Če želenega ni pred vami, prosite, naj vam podajo. Ne samo, da je stegovanje preko mize skrajno nevljudno, tvegate tudi, da boste prevrnili kakšen kozarec ali si umazali rokave. Vedno podajte celo stojalo za sol in poper, četudi vas prosijo samo za eno ali drugo.
Operacija neužitno
Kaj storiti, če vam med jedjo pride v usta kaj neužitnega? Pogoltniti ali izpljuniti? Pravilo je zelo preprosto: vsakršen neprimeren košček v hrani mora oditi iz ust tako, kot je vanje prišel. Kadar jeste olive z roko, lahko koščico z malo spretnosti odstranite iz ust s prsti. Če pa zaide koščica v usta z vilicami (na primer kot sestavina solate), jo previdno izpljunete nazaj na vilice.
Izjema so edino ribe – drobne koščice morate odstraniti s prsti. Če ugriznete v nekaj, česar ne bi za nič na svetu pogoltnile – masten košček mesa, živilo, na katero ste alergične, ali kakršen koli gnusen zalogaj – to na prefinjen način izpljunite v prtiček in hitro zavijte.
Hrana, ki je ne prenesete
Ni je gostiteljice, ki bi od vas pričakovala, da boste jedle tatarski biftek, če ste vegetarijanka. Niti niste dolžne pojesti brstičnega ohrovta, če ga ne ‘prebavljate’. Sicer pravila lepega vedenja zahtevajo, da poskusite grižljaj ali dva, preden jed pustite, toda nihče vas ne more prisiliti.
Če se najde kak nerodnež, ki vas opozori na nedokončano jed, preprosto recite: “(Gostiteljičino ime) nas je pogostila z greha vredno prilogo, toda želim si ‘pustiti prostor’ za kasneje.” Ali poskusite z duhovitejšo zavrnitvijo: “Pred leti sem imela hud spopad z brstičnim ohrovtom – prihranila vam bom detajle – toda od takrat naprej se izogibava drug drugega kot maček psa.”
Ko je obed končan …
… odložite pribor vzporedno drug ob drugega, kot bi bila ura na krožniku pet ali enajst. To je za natakarja ali gostiteljico tih znak, da lahko pospravi krožnik. Kadar zapustite mizo, pa nameravate z jedjo nadaljevati, položite nož na četrto, vilice pa na osmo uro, tako da se na sredini krožnika križata. Mimogrede le še eno pravilo: med jedjo nikoli ne odložimo vilic, noža ali žlice tako, da bi se njihovi ročaji dotikali mize.
ABC o pogrinjkih
Preberite si osnovna pravila standardnega pogrinjka za večerjo
Če prtič ni lično zložen v kozarcu za vodo ali na sredini krožnika, mora ležati na levi strani.
Vilice za solato ležijo na skrajnem levem delu. So manjše od velikih vilic in imajo debelejše roglje.
Velike vilice so največje vilice na levi strani pogrinjka in so najbližje krožniku.
Žlica za juho je najbolj oddaljen pripomoček med vsem priborom na desni.
Veliki nož, ki mora biti obrnjen z rezilom proti krožniku, je položen ob desnem robu krožnika.
Glavno pravilo, ki si ga velja zapomniti pri uporabi pribora: jemljite ga od zunanje proti notranji strani, kot si sledijo jedi.
Krožnik za kruh z nožičem za maslo je krožniček na levi strani, nad priborom.
Desertni pribor (pribor za sladico, sir ali sadje) je postavljen nad zgornji rob krožnika. Pri postrežbi sladic dobite navadno desertno žlico skupaj z vilicami – uporabite lahko oboje. Režete ali zajemate z žlico in nabadate z vilicami.
Kadar imate pred seboj dva krožnika, je zgornji namenjen predjedi, spodnji, večji, pa glavni jedi.
Če je na meniju sirova plošča, bo vsakomur prinesen dodaten krožniček ter za to potreben pribor. Sir navadno sodi k desertni hrani.
Kozarci so vedno razporejeni na desni strani pogrinjka, nad priborom. Pri nas velja pravilo, da je postreženemu najbližji kozarec za vodo, sledi mu kozarec za belo vino, temu pa kozarec za rdeče vino. Razpored, ki ga vidite na sliki, je značilen za angloameriško družbo: kozarec za belo vino je na desnem koncu, za rdeče na sredini in kozarec za vodo na levem koncu.
12 napak, ki jih ne smete narediti!
Neotesane navade, ki vas lahko izbrišejo z naslednjega seznama povabljencev:
1. Seciranje: Rezanje jedi na drobne koščke, da odstranite tiste, ki jih ne marate.
2. Živilski nadzor: Preiskovanje in ovohavanje jedi, preden jo pojeste. Ste na večerji, ne v laboratoriju!
3. ‘Čiščenje’ krožnika: Oblizovanje pribora in krožnika, da bi pokončale še zadnje ostanke nebeške omake ali preliva.
4. Stegovanje: Prizadevati si doseči sol ali jed, ki je na drugem koncu mize.
5. Neolika: Verjeti v dejstvo, da se z gostiteljico tako dobro poznate, da vam je ni treba obvestiti o svojem prihodu.
6. Zadrževanje pladnja: S pladnja, za katerega ste bili naprošeni, da ga podate, si postrežete prvi.
7. Upravičena nesramnost: Nekoga za celotno mizo opozoriti, da je naredil neolikan spodrsljaj.
8. Železna rezerva: Nalaganje ogromnih količin vaših najljubših jedi ali iskanje najboljših kosov. Pustite kaj še za druge!
9. Gost v prtljažniku: Prositi gostiteljico, ali lahko na pogostitev pripeljete svojega ‘novega’ ali svojega spremljevalca brez povabila.
10. Zloraba začimb: Prositi gostiteljico za kakršno koli omako ali začimbo, ki ni že na mizi.
11. Delitev miloščine: Ponujati ostanke hrane drugemu gostu za mizo, ker same ne čutite lakote.
12. Do konca! Ostati na banketu še dolgo po tem, ko so drugi odšli.
SOS
Soavtorica knjige Stvari, ki jih morate vedeti, Lesley Carlin, je prišla petim pogostim družbenim zmedam do dna.
“Povabljena sem na prvi obisk k fantovim staršem. Kakšno je primerno darilo?”
Izberite preprosta darila z osebnim pridihom, kot na primer doma pečene piškotke. Tudi steklenica vina je vedno dobrodošla. Ne ugibajte preveč, katero vino izbrati, da se bo skladalo z jedilnikom, dandanes so pravila bolj svobodna. Izberite vino, ki ga imate rade, potem pa se bo gostitelj sam odločil, ali ga bo odprl pri večerji ali bo za drugo priložnost. Cena za steklenico vina naj se giblje med tremi in petimi tisočaki.
“Kako naj se lotim prigrizka ‘za en ugriz’, če je prevelik za moja usta?”
Se ga ne. Pustite, da gre pladenj s tako predjedjo mimo vas. Izogibanje je najboljša rešitev, ko ne veste, kako se lotiti določene vrste hrane.
“Kako naj povem gostiteljici, da ne jem določene hrane?”
Svoje omejitve pri hrani razkrijte le v primeru, da sta prijateljici, in če vas to vpraša. Ko ste povabljene na slavnostno pojedino, povejte, da ne jeste nekaterih jedi, a ste prepričane, da bo dovolj drugih, in ni potrebna dodatna skrb. S tem gostiteljici namignete, da ji ni treba spreminjati menija zaradi vas. Če ste že na banketu in vas postrežejo s ‘prepovedano’ hrano, skrivnosti ne izdajte.
“Ali se lahko opravičim, če se mi mudi na stranišče, ali moram potrpeti do konca?”
Ne trpite. Vstati in oditi od mize v katerem koli trenutku ni noben greh. Preprost ‘oprostite mi’ bo zalegel.
“Naj gostiteljici ponudim pomoč pri čiščenju?”
Da. Obzirno jo vprašajte: ‘Vam lahko kako pomagam?’ Če zanika, se lahko brezskrbno poslovite.
Amrak Zalokar
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc