Cosmo raziskuje: Zakaj feminizem še vedno razočara toliko žensk?

Prisluhniti tistim, ki privilegijev ne uživajo v tolikšni meri, kot jih ti, pomeni sprejemati in razumevati vključujočo plat feminizma.

Ne glede na to, kaj ti objave na družbenih omrežjih želijo vcepiti v glavo, raznolika feministična gibanja ne predstavljajo le rožnato obarvane informativne grafike ob dnevih žena, 8. marca vsako leto, in dekleta, oblečena v majice z inspirativnimi citati.

Ne gre izključno za premišljena oglaševanja s prikazom ženske golote in poraščenosti, ki brezkompromisno opozarjajo na to, da izbira načina nege telesa čepi zgolj in samo v ženskih rokah.

Čeprav vsa zgoraj našteta delovanja izvirajo iz neoskrunjene želje po spremembi, hkrati ne zagovarjajo žensk, ki ne morejo dostopati do sveta, ki ga gledamo skozi rožnata očala.

Izrazit primanjkljaj vključujočega feminizma ni simptom današnjega časa. Susan B. Anthony, ameriška socialna reformatorka in aktivistka za pravice žensk, ki je med drugim odigrala ključno vlogo v ženskem volilnem gibanju in celo postala upodobljena na ameriških kovancih, na svojo konvencijo za pravice žensk leta 1848 denimo ni povabila niti ene temnopolte ženske.

Več kot sto let pozneje, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so belopolte feministke še vedno vidno ignorirale vse prepreke, s katerimi so se srečevale ženske predstavnice skupnosti BIPOC in LGBTQ+ in tako je mnogokrat še danes.

V upanju, da se sodobna feministična gibanja razprostrejo, se uveljavijo in se posledično tudi posrečijo, bi se slišano in videno morala počutiti vsaka ženska.

Govorimo predvsem o predstavnicah vseh etičnih in rasnih ozadij, socialnih in ekonomskih slojev, spolnih ter verskih usmerjenosti in zmožnosti – ne samo o tistih, katerih življenje je ovenčano z venčkom privilegijev. Medtem ko se generaliziran pojem feminizem zavzema za pravice žensk in enakost med spoloma, je t. i. intersekcionalni feminizem razumevanje, kako zgoraj naštete prekrivajoče se identitete vplivajo na način, kako ženske doživljajo zatiranje in diskriminacijo.

Intersekcionalni feminizem je leta 1989 zasnovala ameriška profesorica prava Kimberlé Crenshaw, ki ga je razložila kot prizmo za razumevanje načina, kako različne oblike neenakosti delujejo sočasno, saj so se družbene identitete ljudi namreč zmožne prekrivati in ustvarjati 'pogoje' za kompleksno diskriminacijo. Izraz ni najnovejša terminološka muha – feministke ga v svoj žargon vpeljujejo že desetletja, saj se osredotoča na glas vseh žensk, ki se soočajo s prekrivajočimi se oblikami zatiranja.

Danes se pojmovanje uporablja kot vzvod za opisovanje tega, kako bi morala biti oseba videna – ne samo z ene družbene plati, temveč kot intersekcija oziroma presečišče vseh, razlaga Myisha T. Hill, ustanoviteljica globalnega gibanja Check your Privilege, ki podpira posameznike na poti, da postanejo aktivno protirasistični.

Če se torej na delovnem mestu bojujemo zgolj proti seksizmu, bodo pritožbe zaposlenih žensk na račun nekonvencionalnih načinov zatiranja najverjetneje naletele na gluha ušesa. In če se določeno podjetje strinja, da bo v kali zatiralo kakršnokoli obliko seksizma, morda njihova novonastala politika ne bo vključevala oziroma reflektirala potreb žensk, ki niso povsem svetlopolte in heteroseksualno usmerjene.

Intersekcionalni feminizem bi lahko recimo pomenil, da se na primer ne osredotočamo zgolj na razbijanje učinka steklenega stropa v korporativni družbi, ampak tudi na dvig minimalne plače, saj je po podatkih nacionalnega ženskega pravnega centra skoraj dve tretjini delavcev z minimalno plačo ravno žensk.

Pojmovanje torej stremi h krpanju dotičnih družbenih hib s pomočjo razumevanja, kako zakoni, korporacije in socialne norme zatirajo in šikanirajo 'drugačen' tip žensk. Na pohodu do svetlejše, bolj vključujoče feministične filozofije lahko nekaj storiš tudi ti – postani zaveznica in soborka, ki zna uporabiti svoje prednosti, ki jih kot ženska ima v razviti družbi.

Ovrednoti svoje zavezniške sile

Predvsem je pomembno raziskati svoje trenutno obzorje znanja kot intersekcionalna feministka, priporoča Hillova. V pomoč predlaga zastavljanje sledečih vprašanj: Kako sem se odzvala nazadnje, ko je posameznica z manj privilegiji, kot jih imam sama, z menoj delila svoj pogled na situacijo? Lahko iz spomina prikličem trenutek iz vsakdana, ko nisem bila vključujoča? Zastavljaj vprašanja (in prizadevno išči odgovore nanje), ki bodo pripomogla k ugotavljanju, kako odprta si za alternativne vidike.

Izstopi iz cone udobja in se nauči nekaj novega

Odloči se, o katerem vidiku, ki ga zagovarja feminizem, bi se želela (še posebej) izobraziti. Poglobi se v strokovni material, predlaga doktorica Akilah Cadet, sicer ustanoviteljica organizacije Change Cadet, poimenovane po njenem priimku, ki v prevodu iz francoskega jezika pomeni vojščak. Organizacija pripravlja posameznike in podjetja, da postanejo borci za spremembe v delovni praksi, da bo na njihovem vrhu ustoličenih več žensk različnih polti. Članki in podkasti, ki tovrstne tematike obravnavajo skozi vključujoče leče, bodo pripomogli feministične vzorce ohraniti v ospredju tvojih možganov.

Tudi gibanje Check your privilege v svojem spletnem okolju ponuja delavnice in dogodke, prek katerih poglablja zavest o nezavednih pristranskostih in prepletenih sistemih prevlade ter kako ti vplivajo na duševno zdravje posameznikov z različnimi poltmi. Predvsem ciljajo na belopolte, ki ponujajo pomoč ljudem, ki niso belci – demantirajo torej zanašanje na beli privilegij.

Izkoristi svoje privilegije v dober namen

Začni iskati načine, s katerimi boš vlila pozitiven zagon za napredek ženske populacije. Morda to pomeni zaobljubiti se k darovanju sredstev skladom za pomoč ali opravljati prostovoljno delo v neprofitni organizaciji, ki prispeva k dobrobitu nežnejšega spola. Ne glede na to, kateri dobrodelni vzvod boš uporabila, poskušaj ohranjati konstantnost: "Če boš postala aktivna ter predvsem želela ostati v strugi vključujočega feminizma, pripravi načrt in mentaliteto vključi v svoj vsakdan," svetuje Hillova.

Spregovori na glas

Če na svojih družbenih omrežjih deliš spodbudne in ozaveščevalne citate, se to zagotovo lahko umesti med pokazatelje čuta za empatijo in solidarnost, vendar pristen intersekcionalni feminizem zahteva predvsem uporabo glasu v trenutkih opažene krivice.

To ni vedno udobno, predvsem če moraš pod hladen tuš pristaviti družinskega člana, šefa, prijatelja ali celo partnerja. Vendar sebe in okolico opozarjati na odgovornost, ki jo nosijo njihova dejanja in besede, je bistveno za omogočanje napredka: "Trening interseckionalnega feminizma je podoben običajnemu treningu mišic," za okus primerjave pove Cadetova.

Nič ne more iti narobe

Smer poti do faze, ko se lahko upravičeno okličeš za 'dobro' feministko, ni linearna. Zamočiti – kot je denimo zastaviti neprimerno vprašanje – je neizbežno. Ko naletiš na neprijetno situacijo v pogovoru, prevzemi odgovornost (beri: opraviči se), izpelji refleksijo, čemu se je to pripetilo, in preusmeri pozornost na mnenje drugih. Kot pravi starodavni pregovor: važno je sodelovati.

Po Predlogi Tembe Denton-Hurst

Prevedla In Priredila Neja Drozg