Vsi sanjamo o potovanjih v oddaljene kraje, ki nas privlačijo z neverjetno močjo, a preden (ponovno) odrineš v svet, bi bilo prav, da obiščeš in spoznaš tudi vse tiste čudovite kotičke, ki jih imaš pred nosom, pa se nanje nikoli ne spomniš.
Slovenija kljub svoji majhnosti skriva nešteto prijetnih ciljev, ki jih ne glede na to, kje živiš, lahko dosežeš v enem dnevu.
Šele ko spoznaš, kaj vse lahko vidiš in doživiš na naših dobrih dvajset tisoč kvadratnih kilometrih površine – za vsakogar se najde kaj finega –, ugotoviš, kakšno srečo imamo, da živimo v tako raznovrstnem okolju.
Poleg ‘domoljubnega’ razloga pa seveda obstajata še dva, ki glasno govorita v prid raziskovanju bližnje okolice: če za potovanja v tujino nimaš časa in če si brez denarja (ali pa ti primanjkuje obojega), to še ni razlog, da čepiš med štirimi stenami.
Ozri se naokrog in pojdi na izlet!
Primorska Parenzana
Če se želiš letos še malo razgibati na kolesu, naj bo tvoja smer Primorska, natančneje Parenzana, nekdanja železniška proga, ki je v začetku 20. stoletja povezovala Trst in Poreč (od tod tudi ime – Parenzo je v italijanščini Poreč, Parenzana pa torej pomeni Porečanka, poreška proga).
Danes je na območju Slovenije spremenjena v imenitno Pot zdravja in prijateljstva ter je namenjena kolesarjem, sprehajalcem in tekačem. Speljana je skozi tunele in čez mostove, ob morju, med oljčnimi nasadi, vinogradi in ljubkimi primorskimi vasicami vse od Sečovelj prek Lucije, Portoroža, Strunjana, Izole in Kopra do mejnega prehoda Škofije. Podrobnosti? Pobrskaj po spletu.
Alpe iz zraka
Marsikje po hribih je v tem času že sneg, zato se izlet v visokogorje, če nanj nisi ustrezno pripravljena, lahko hitro spremeni v neprijetno ali celo nevarno izkušnjo.
A če bi zasnežene vrhove vseeno rada občudovala od blizu, je odlična rešitev panoramski polet. Izhodišče je letališče v Bovcu (www.bovec-airfield.si), polurna dogodivščina z ogledom Bohinjskega jezera, Triglava, doline reke Soče in drugih lepot Gorenjske ter Posočja pa za tri potnike stane 140 evrov.
Ko si že na tistem koncu, čas izkoristi še za ogled slapu Kozjak, ki je po prepričanju marsikoga eden najlepših slovenskih slapov. Če se pelješ iz Bovca, parkirišče in odcep za pešpot, ki te pripelje do njega, najdeš nekaj kilometrov pred Kobaridom.
Olimje
Vasica v bližini Podčetrtka te bo navdušila z različnimi možnostmi: obiščeš lahko čokoladnico, kjer ti bodo, če se vnaprej najaviš, predstavili zgodovino in potek izdelave čokolade ter čokoladnih dobrot, lahko pa se boš tudi posladkala.
V okviru bližnjega samostana je urejen vrt zdravilnih zelišč – če te muči kakšna zdravstvena težavica, morda tam najdeš naravno rešitev zanjo.
Domačija Jelenov greben, kjer za presenečenje poskrbi stoglava množica jelenov, je pravi naslov v času kosila, če imaš s seboj svojega pivoljubca, pa raje zavijta v domačijo Haler, ki ima tudi lastno pivovarno, kjer se lahko dogovorita tudi za ogled in degustacijo. Za piko na i pa je nujno razvajanje v Termah Olimia.
Križna jama
Nepozaben podvig doživiš v Križni jami v bližini Bloške Police. Sprehod po čarobnih dvoranah, štetje kosti jamskega medveda in vožnjo s čolnom po kraškem podzemlju lahko uresničiš v nekaj več kot eni uri, za bolj jamarsko navdahnjene obiskovalce, ki se ne bojijo jamske umazanije, pa organizirajo tudi štiri- in osemurni program. Podrobnosti poišči na www.krizna-jama.si.
Logarska dolina
Skrita pod mogočnimi gorami, zavita v okoliške gozdove in postlana s travniki – Logarska dolina je zagotovo kraj, kjer pravljice še posebej dobro uspevajo.
Ne verjameš?
Obišči Pravljični gozd pri penzionu Na razpotju (www.logarska-narazpotju.si), ki očara vsakogar, tudi tiste, ki so že davno odložili otroške knjige. Če nič drugega, se bo v tebi spet prebudilo tisto bitje, ki občasno nujno potrebuje odklop v domišljijskem svetu.
Vsi objekti v gozdu, ki je prepreden s sprehajalnimi potmi, so izdelani iz naravnih materialov, vsako pravljico pa poleg naslova in avtorja spremlja tudi kratka obnova ... če ti je vsebina po toliko letih morda že ušla iz glave.
Ob Kolpi
Jesenski obisk barvitega jugovzhodnega koščka Slovenije izkoristi za jahalni izlet. Na Izletniški kmetiji Padovac v vasi Kostel (www.kmetija-padovac.com) pravijo, da je v okolici na desetine kilometrov urejenih poti, ki so namenjene sprehajalcem, kolesarjem in vsem tistim, ki želijo naravo doživeti na konjskem hrbtu.
Mala in Velika planina
Sprehod po gozdu in čarobnih pastirskih vasicah na vrhu Male in Velike planine je v lepem in sončnem vremenu prijeten ob vsakem letnem času. Jeseni tam zgoraj sicer ni več krav, ki s svojimi velikanskimi zvonci ustvarjajo prav posebno ‘glasbo’ in pristno pastirsko vzdušje, če imaš srečo, pa v kočah lahko poskusiš domače mlečne dobrote, med katerimi je še posebej znano kislo mleko, ki ga največkrat postrežejo z žganci. Na vrh obeh planin se lahko povzpneš z več strani, če ti ni do pretiranega pohodništva, pa se pelji z nihalko in sedežnico – možnosti si oglej na www.velikaplanina.si.
Pohorje
Sprehodi po tem pogorju še nikoli niso bili zabavnejši – začini jih z aktivnostmi, ki jih ponuja Športni center Pohorje (www.pohorje.org). Preden zapade sneg, imaš na voljo adrenalinski park z orjaško gugalnico in stebrom poguma, letno sankališče, XXL-nogomet (velikanska različica namiznega nogometa tokrat z živimi igralci), skok s padalom, polet z balonom, paint ball in slack line (hoja po napeti elastični vrvi) ... Ko Pohorje prekrije iskriva belina, pa te tam pričakujejo z vrsto odštekanih snežnih preizkušenj.
Idrijski rudnik
Antonijev rov je tisti del idrijskega rudnika živega srebra, ki ga – opremljena z izposojeno čelado in pelerino – lahko doživiš tudi sama. V uri in pol, kolikor traja ogled osvetljenih in urejenih rovov, v katerih so dragoceno rudo kopali že pred več kot 500 leti, izveš vse o življenju rudarjev, njihovem delu in pa seveda tudi o nagajivem škratu, ki jim je krajšal čas s svojimi potegavščinami.
Poleg rudnika pa je v bližini Idrije zanimivo tudi majhno, a zagotovo najskrivnostnejše jezero pri nas, intenzivno modro Divje jezero, ki je tudi prvi slovenski muzej v naravi. Jezero je pravzaprav kraški izvir, ki se na dnu podaljša v potopljen kraški rov, kako globoko je, pa ne ve nihče, saj je bilo do zdaj raziskano le nekaj nad 120 metrov v globino. Mistično in celo nekako strašljivo, ali ne?
Mura
Otok ljubezni, ki je naravno nastal na Muri, je danes dosegljiv z brodom, ki je ena od zadnjih povezav levega in desnega brega reke, včasih pa je bil skrito pribežališče zaljubljenih.
Tja povabi svojega dragega – uživajta v noro lepi naravi in obisku plavajočega mlina, posedita na klopi ljubezni, poskusita poseben kruh, ki mu pravijo pajani kruj, in ribo, pripravljeno na žaru ...
Spijeta pa lahko tudi ljubezenski napoj, ki zaljubljencem pomaga uresničiti najbolj skrite želje. Ali deluje, se prepričajta sama.
Manca Kraševec, foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc