Se vam pogosto zgodi, da se zjutraj zbudite tik pred budilko, povsem naravno, sami od sebe? To je dejansko precej pogost pojav in ni "naključje", ampak posledica tega, kako delujejo vaši možgani in notranja ura. Glavni razlog za to pa je cirkadiani ritem (vaša notranja biološka ura), ki ga uravnava suprakiazmalno jedro v možganih.
Ne spreglejte:
Kaj se takrat dogaja v telesu?
Če vsak dan vstajate ob približno isti uri, se telo tega "nauči". Pred pričakovanim bujenjem tako začne dvigovati kortizol (hormon budnosti oziroma stresni hormon, ki med drugim uravnava cikel spanja in budnosti), rahlo zviševati telesno temperaturo in prehajati v plitvejši spanec. Zaradi tega se lahko zbudite nekaj minut pred budilko, torej brez zunanjega signala.
Tudi vaši možgani "vedo", da je čas za vstajanje. Raziskave namreč kažejo, da če veste, da morate vstati ob določeni uri, vaše telo sproži hormonske spremembe že prej. To je povezano z delovanjem hipotalamusa, ključnega možganskega centra za uravnavanje telesne homeostaze (ravnovesja), ki med drugim usklajuje hormone in spanje.
Zakaj se to ne zgodi vedno?
Čeprav se pogosto ob urejenem ritmu spanja zbujate tik pred budilko, pa se zgodi tudi, da vas alarm včasih skoraj dobesedno vrže iz postelje. To se na primer zgodi, če greste spat ob zelo različnih urah, če ste pod stresom ali izčrpani, če ste v globoki fazi spanja (REM ali "deep sleep") ali če ste spali premalo. Takrat telo nima stabilnega ritma, zato vas zbudi šele budilka (in pogosto bolj "nasilno").
Obstaja pa še ena zanimivost. Namreč, če se redno zbudite par minut pred alarmom, je to dejansko znak, da imate relativno dobro usklajen spalni ritem. Če pa se zbudite veliko prej (na primer 1–2 uri) in ne morete zaspati nazaj, je to lahko znak porušenega ritma ali da ste pod stresom.
