Lara se je nekega jutra zbudila in ugotovila, da preprosto ljubi oba. Metka se je zaljubila v tistega, ki je že od nekdaj všeč njeni prijateljici. Ajdini družini ni všeč njen fant – kaj zdaj?
Ljubim dva, ljubim oba
"S Petrom sva par vse od srednje šole, celih sedem let, in nikoli, vsaj do zdaj ne, nisem srečala nikogar, ki bi mu segel do kolen. Saj me je občasno prešinilo, da bi poskusila še s kom, iz gole radovednosti. Da bi povohala, kako diši druga koža. Da bi okusila, kakšen okus imajo druge ustnice. Nič, vse je ostalo samo pri mislih.
Peter je bil moj junak, moje vse, nanj sem se lahko zanesla, bil je hkrati prizanesljiv in strog in prepričana sem, da mi je pomagal odrasti, čeprav sva vrstnika. A prišla sva do skrajne točke.
Zadnje mesece sem razmišljala: to je torej to, tako čutiš, ko na nekem področju dosežeš vse, a si prepričan, da obstaja še nekaj več. In ker se misli vedno materializirajo, mi je, ko sem najmanj pričakovala, v lokalu, kamor zahajam, pot prekrižal zanimiv moški. Ko sva se spogledala, je najin očesni stik trajal za trenutek predolgo.
Andrej je umetnik in zanima ga filozofija. Ve tisoč in eno stvar, predvsem pa ga vse zanima. Andrej mi odpira nova obzorja. Andrej je učitelj, ki sem ga hotela srečati. Če bi lahko, bi bila z obema. Zdaj tudi sem z obema, a vem, da to obilje ne more trajati. Čeprav ljubim oba, imam pravico samo do enega." – Lara
Prijateljstvo na preizkušnji
"Ne vem, kako naj sicer razumem, kaj se mi dogaja. In ne razumem, kaj naj bi v življenju imelo prednost: prijateljstvo ali ljubezen. Naj bom zvesta sebi ali njej? Pomiriti se poskušam z mislijo, da nisem sama kriva, da sem se zaljubila vanj, da se je pač zgodilo ...
S prijateljico sva na kavi in previdno tipam, ali je stvar še aktualna. Vidim, da ji zažarijo oči, ko ga omenim. Da si vse geste in besede do nje razlaga romantično in mogoče tudi malo narobe. Mlajša je od mene, nekoliko zaščitniška sem. A že dolgo si nisem koga tako želela kot njega ...
Mine nekaj časa in povabi me ven. Nje ni, na počitnicah je. Z njim se sprehajam po Stari Ljubljani in doživljam nore občutke. Reče mi, naj ne bom ljubosumna nanjo. Da je pač tip ženske, ki je moškim všeč na prvo žogo. A da ga k meni vleče nekaj drugega. Ne vem, ali sem zadovoljna z odgovorom, a mu pustim, da me v prazni ulici poljubi. Rad bi prespal pri meni, vendar se ustavim, zaradi nje. Čez dva dni popustim, in medtem ko sva v postelji, pride njen SMS, ki sporoča, da komaj čaka, da se vrne, ker pogreša mene in še nekoga ..." – Metka
Vseh ne morem osrečiti
"Imela sem strogo vzgojo. Ko so moje prijateljice hodile ven, sem se jaz učila. Ko so ob nedeljah dopoldne divjale s kolesi, sem se jaz ravno vračala od maše. Ni mi žal, da sem bila vzgojena z določenimi vrednotami, a zdaj sem že nekaj let polnoletna in si želim svobodno zadihati. Ker si še ne morem privoščiti, da bi šla na svoje, sem še vedno doma.
Žal to pomeni, da moram staršem še vedno v vsem ustreči, ker me vzdržujejo. Starše globoko spoštujem in se jim nisem še nikoli zares uprla, zdaj pa sem v dilemi. Spoznala sem fanta, ki mi je zmešal glavo s svojo inteligenco in drugačnostjo, in ga tudi pripeljala domov. Če tega ne bi storila, mi namreč sploh ne bi pustili, da hodim ven.
Nisem pričakovala, da bodo moji od sreče skočili v zrak, nisem si pa tudi mislila, da mi ga bodo poskušali prepovedati. Za njih je preveč že to, da ima dolge lase. Žalosti me, ker ne vidijo, kako dober in zanimiv je, zato pa ves čas razpravljajo o njegovi zunanjosti. Mislim, da bom izbrala njega. Kako naj to storim, pa še ne vem. Hvala, Cosmo, ker me poslušaš." – Ajda
Uredila: Tina Torelli
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc