Astrologija: Ali zvezde res krojijo našo usodo?

19. 10. 2017
Deli
Tea party of astronomers, where the stars are reflecting in cups. (foto: DINA BELENKO PHOTOGRAPHY GETTY IMAGES)
DINA BELENKO PHOTOGRAPHY GETTY IMAGES

Ne glede na to, ali verjameš, da nam vesolje ščiti hrbet ali ne, verjetno tudi ti iščeš neko višjo silo, ki ti bo zagotovila uspeh in dala energijo ter motivacijo.

Veliko stavimo na vesolje in njegovo moč, čeprav nam zdrav kmečki razum pravi, da je to le prodajanje bučk.

Čeprav se tudi sama večkrat zalotim med branjem, da planeti določajo mojo usodo, nisem zmešana.

Jutranje branje horoskopa je rutina tudi nekaterih mojih prijateljic. In nismo edine obsedenke na svetu.

Horoskop astrologinje Susan Miller bere kar 6,5 milijona ljudi. Ni pomembno, ali gre za večne ljubezenske težave, vprašanja, kaj nas čaka jutri, ali pa skrbi, kako se bodo stvari razvijale v službi.

Horoskop, tarot karte ali pa kakšna druga tehnika nam zagotovijo, da se bo vse uredilo. Navsezadnje, saj se mora, kajne?

“Ljudje smo od nekdaj nagnjeni k radovednosti. Sprašujemo se, kaj nas čaka v prihodnosti, predvsem ko se znajdemo v težkih, nepredvidljivih situacijah,”

pravi psihologinja Samantha Clarke.

“To je povezano tudi s tem, kako so programirani naši možgani, ki nas usmerjajo, kdaj moramo v napad in kdaj se moramo umakniti. Pomembno vlogo ima tudi prednji del možganske skorje, zaradi katerega smo na vrhu prehranjevalne verige in zaradi katerega ne maramo negotovosti.

Dokler naši možgani ne zaznajo, kaj nas čaka, se ne bomo počutili varne. Da bi nas zavarovali, pričakujejo in so pripravljeni na nevarnost. Fizične nevarnosti so danes večinoma izginile, psihična negotovost, kaj nas čaka v prihodnosti, pa je še vedno močno prisotna. Da se lahko pomirimo, potrebujemo neko zagotovilo, da bo vse v redu,” razlaga Clarkova.

Leto 2017 je svetu postreglo z veliko negotovosti. Kot je Dory iskala Nema, mi iščemo razloge za dogodke, ki smo jim priče letos.

Mrzlično iščemo in upamo na pozitivno napoved, ki bo prinesla boljše čase.

Še en dejavnik, ki vpliva na to, koliko verjamemo v astrologijo, je naš spol.

Clarkova pravi, da imamo ženske več zunanjega občutka kontrole, kar pomeni, da se nam zdi, da ni nič odvisno od nas. Počutimo se, kot da nimamo vpliva na dogajanje, pa ni pomembno, kako močno se trudimo.

Pri moških prevladuje notranji občutek, zato se počutijo, kot da oni nadzorujejo situacijo in zunanji vplivi tako rekoč ne obstajajo.

Astrologinja Jenny England verjame, da planeti določajo naše življenjske poti, zato se večkrat zgodi, da čakamo, smo pasivni, ker je pač naša usoda tako ali tako zapisana v zvezdah in nanjo ne moremo vplivati.

“Če našo prihodnost napove astrolog, ki ima certifikat, lahko dobimo dejansko sliko, kdo smo, kakšna je naša usoda in kakšen je naš DNK. Če poskušamo biti kdo drug, se bomo počutili nesrečne,” pravi.

Večina ljudi astrologijo uporablja za samopotrditev, nekateri pa jo izrabijo tako, da služijo na njen račun. Načinov za zaslužek je veliko.

Od tega, da lahko ugotovimo, koliko smo glede na svoj nebesni znak mentalno stari, katero službo bi morali imeti, do tega, kaj je na nas najbolj nadležno, kakšen zmenek je za nas najboljši.

Obstajajo celo delavnice, na katerih lahko ustvariš svoj parfum glede na nebesno znamenje (in izveš, kako dišijo vodnarji ali pa biki).

V Sydneyju je hotel, kjer priredijo postrežbo in program prav tvojemu znaku.

Že res, da se približujemo ekstremom, ampak vseeno pa lahko spiš na postelji za tehtnice, se pogrneš z odejo, ki je namenjena samo tehtnicam, in se udeležiš ogleda mesta, ki je prilagojen, ugani komu, tehtnicam.

A nismo strastni le v ugotavljanju naše usode ne glede na to, ali bo pozitivna ali ne. Vse skupaj gre dlje od tega, saj 58 odstotkov vprašanih Američanov, starih med 18 in 24 let, meni, da je astrologija znanstvena veda.

Če bi nas slišal Bill Nye v isti povedi izreči astrologija in znanost, bi se mu verjetno v grlu požirek čaja zataknil, on pa bi ga nam (po nesreči ali ne) pljunil v obraz.

Bolj kot za znanost gre za povezavo z našimi psihološkimi potrebami – čeprav se dobro zavedamo, da isti horoskop bere vsa Slovenija, si vseeno rečemo:

“Evo, spet so zadeli, enostavno me razumejo.”

To dokazuje eksperiment iz leta 1948, ko je ameriški psiholog Bertram Forer svojim študentom dal unikatne opise njihovih karakterjev.

Njihova naloga je bila, da ocenijo, kako točni so opisi. In v čem je bil trik? Vsi opisi so bili enaki, študenti pa so jih vseeno ocenili z izjemno visokim ujemanjem.

Psihoanalitik Gérard Miller to razlaga tako: “Vsak od nas je vsaj malo vraževeren in tega dela možganov ne more prepričati noben razumski argument, ki trdi nasprotno. To nam omogoča, da sanjamo in dostopamo do naše domišljije. Problem nastane, ker nas to dela ranljive pred kvaziastrologi, ki izkoriščajo naše potrebe in želje.”

Ker resnica boli, nam astrologija in vraževerje omogočata, da se za trenutek umaknemo v svet, kjer bo vse v redu.

Splošna generična besedila nam omogočajo, da ni pomembno, kje trenutno smo, a se bomo počutili, kot da tja spadamo.

Vsak od nas je unikaten in ima poseben prostor na svetu. Opremljeni s takim prepričanjem vsak dan čakamo, da nam dve milijardi dolarjev vredna industrija razkrije skrivnosti o tem, kaj nas čaka v prihodnosti.

“Ljudje se vedno bolj distanciramo od cerkve kot institucije in sledimo materializmu,” pravi England in dodaja, da to med milenijci povzroča občutek, da njihovemu življenju manjka smisel.

Zato so zvezde in astrologija idealna rešitev, saj nam pomagajo pri soočenju z negotovostjo prihodnosti.

Tudi če si horoskop interpretiraš po svoje in ga jemlješ za svetega, le ko napoveduje nekaj pozitivnega, ti to lahko zmanjša občutke tesnobnosti.

Dokler na astrologijo gledaš z nekaj distance, ni nič narobe, če verjameš, da je pred tabo nekaj pozitivnega.

Ne nazadnje, če lahko verujemo v skoraj vse, zakaj ne bi verjeli, da so zvezde tiste, ki nam kažejo pot in določajo našo usodo? 

Po predlogi Mel Evans priredila Manca Turk