Arnej Ivkovič je s Tanjo Žagar osvojil plesni globus v oddaji Zvezde plešejo. A tega 👇🏼 o njem zagotovo nisi vedela (ekskluziven pogovor).
S pogledom si Arneja Ivkoviča z nabrušenimi petami, iskrivim nasmeškom in boki, s katerimi se spretno pozibava v latino napevih, zagotovo ošvrknila že ob spremljanju šova Zvezde plešejo, ob koncu katerega je v žep pospravil plesni globus.
S Cosmom je poklepetal o vsem možnem. Preveri, kaj nam je zaupal.
Cosmo bejba, ki te še ne pozna, želi, da se ji predstaviš. Akcija!
Sem pozitivna in nasmejana oseba, že vse življenje predana plesu, ob tem pa vedno pripravljena na nove izzive, dogodivščine in spoznavanje ljudi. Za vse, ki me ne poznate, lahko vam je žal – zakaj, pa boste morali ugotoviti sami.
Kaj te je izoblikovalo v moškega, kakršen si danes?
Pravijo, da mi je bilo že kot otroku težko dopovedovati stvari. Vse sem moral izkusiti in doživeti sam, da sem verjel, da je nekaj nevarno. Staršema sem hvaležen, da sta me vodila in mi stala ob strani med osnovno šolo, ko so bili dnevi zaradi natrpanega urnika precej naporni.
Ples mi je pomagal pri duševni in vedenjski rasti – spoznal sem, kako nadzorovati in uporabljati svoje telo, kako se obnašati v stiku z določeno osebo ter z njo sodelovati. Vlil mi je tudi držo in eleganco.
Nam lahko zaupaš anekdoto, povezano s plesom, ki te še danes zabava, ko pomisliš nanjo?
Zagotovo plesne priprave v našem plesnem klubu. Vedno sem jih nestrpno pričakoval. Dan je bil namreč namenjen preplesovanju, treningom in nabiranju kondicije, zvečer, ko bi vsak pričakoval, da bomo otroci utrujeni popadali v postelje in zaspali, pa smo privlekli iz sebe še skrite zaloge energije, zganjali norčije, se zabavali in bedeli pozno v noč. Naslednji dan smo sicer težje vstali in z mukami nadaljevali trening, vendar lepi spomini še vedno ostajajo.
Kakšen občutek te preplavi, ko stopiš v plesne čevlje?
Občutek sreče, zadovoljstva in svobode. To je čas zame, ko se lahko sprostim, uživam ter pokažem, kaj znam. Ko zaslišim glasbo, me zasrbijo pete in ne morem ostati pri miru. V meni se prebudi nekaj neopisljivega, nekaj, kar moje telo požene v dir. Miganju z boki se najtežje uprem prav ob latino glasbi, pri kateri je miganje z njimi še posebej zaželeno.
Si lahko predstavljaš, da tvoja sorodna duša ne bi bila spretnih nog?
Raje bi videl, da moja draga zna plesati, drugače pa bi jo tega brez dvoma naučil. V nasprotnem primeru bi jo stisnil k sebi in že nekako popeljal po plesišču. Sicer pa pravijo, da je kovačeva kobila zmeraj bosa ...
Hudoooo! Grega Skočir in Tomi Meglič naredila PRVO skupno pesem! Poslušaj jo TUKAJ!
Besedilo: Neja Drozg,
Fotografija: Ulla Wolk, Arhiv AM