Družbena omrežja so preplavili opolzki komentarji pod objavami člankov o Luigiju Mangionu, domnevnim morilcem izvršnega direktorja UnitedHealthcare. Kaj se skriva v ozadju vsesplošne obsedenosti s privlačnim domnevnim kriminalcem?
Prvi komentarji so se začeli pojavljati, ko je policija delila posnetke varnostnih kamer moškega s kapuco in z nasmehom, ki je zašibil kolena mnogim dekletom po svetu. Fotografije skrivnostnega osumljenca so v trenutku postale viralne, zato se je javnost bolj kot na umor v središču New Yorka osredotočila na osumljenca. Pretežno torej zato, ker so ljudje bili mnenja, da izgleda nadvse privlačen.
26-letni Luigi Mangione je čez noč dosegel astronomsko slavo. Javnost se je poglobila v njegovo zasebno življenje, celo tako močno, da komentirajo njegov okus za knjige ali glasbo. Kako je mogoče, da je javnost skorajda 'opravičila' nezaslišano dejanje zaradi njegovih izklesanih trebušnih mišic?
Morda te zanima še:
- Bo na pogorišču največjega požara v Sloveniji res zrasel nov McDonald’s?
- Challe Salle in Yvonne bosta ponovno zibala - kdaj prihaja drugi dojenček? (FOTO)
Opravičevanje zločinov, ker je nekdo konvencionalno privlačen, pa še zdaleč ni nov pojav, razlaga psiholog in profesor Craig Jackson z univerze Birmingham City: "Raziskava z 'lažnimi' porotniki je pokazala, da je manj verjetno, da bodo privlačni ljudje spoznani za krive kot neprivlačni ljudje, in so jim običajno izrečene milejše kazni." Jackson dodaja, da raziskave kažejo, da so porotniki bolj pripravljeni sprejeti olajševalne okoliščine za opravičevanje obtoženčevih zločinov, če so ti privlačni.
Javnost je to tudi že nič kolikokrat dokazala. Se še spomnite vročega prestopnika Jeremyja Meeksa, ki je leta 2014 po tem, ko je bil aretiran zaradi obtožb o posedovanju orožja, dobil pogodbo za modno kampanjo? Potem pa je tukaj še nezanemarljivo število ženk, ki so vzdihovale ob serijskih morilcih in njihova sojenja množično spremljala pred sodišči.
Obstaja celo izraz za ta nenavaden odziv: hibristofilija je pojav, ki vključuje spolno zanimanje in privlačnost do tistih, ki storijo zločine. Leta 1986 jo je prvič raziskoval seksolog John Money. Teoretizirajo, da bi lahko izhajala iz vrste dejavnikov, kot je potreba po pozornosti ali travma iz otroštva, zaradi česar ljudi pritegnejo tisti, ki so v zaporu, saj to pomeni, da imajo nadzor nad svojim predmetom naklonjenosti. Za druge je ta tako imenovani "sindrom Bonnie in Clyde" povezan z romantiziranjem zločina, kjer vznemirljivi elementi prevladajo nad nevarnostjo, možno izgubo življenja in empatijo do morebitnih žrtev.
Dr. Elena Touroni, psihologinja svetovalka in soustanoviteljica psihološke klinike Chelsea, pa poudarja, da so rasa, bogastvo in spol veliki dejavniki pri tem, komu in kaj bomo pripravljeni odpustiti. "Zločin, kot je ustrelitev uglednega generalnega direktorja, se dojema drugače kot nasilno dejanje proti nedolžnemu posamezniku – še posebej, ko se prepletajo spol, razred in privilegiji. Na primer, če bi bila žrtev ženska na manj vplivnem položaju, naklonjenost javnosti do storilca verjetno ne bi bila tako močna. Te pristranskosti poudarjajo, kako družbene norme oblikujejo našo presojo."
Družbeni mediji so tako igrišče za čustva, ki se širijo, dodaja, medtem ko se logika ponavadi umakne na stranski tir. Odmevni zločini razumljivo pritegnejo pozornost, vendar družbeni mediji krepijo čustva v povezavi z njimi in simbolično razmišljanje; mnoge pritegnejo pripovedi o uporu ali krivici, Mangione pa je postal nepričakovan simbol upora, saj njegov primer postavlja vprašanja o privilegijih in moči.
Povzeto po: Cosmopolitan UK
Novo na Metroplay: “Sodelovanje z Rickom Owensom, to je res ogromen dosežek" | Tanja Vidic, Elle modna oblikovalka 2024
