Ne vem, kako je pri vas, ampak meni je nedavni retrogradni Merkur pošteno zmešal štrene.
Potem ko sem bila nonstop v akciji, je mobilniku odpovedala SIM-kartica, taisti mobilnik je bil v 14 dneh vsaj desetkrat na tleh, enkrat polit s kavo in enkrat na dežju, moj vrat je bil deležen hudega heksenšusa, odpovedal je mikser v kuhinji, neko jutro me je prebudil močan zobobol, da o odnosih v tem obdobju ne izgubljam besed.
In ker je pokalo na vseh straneh, je bil moj sklep takšen: če se že dogaja na veliko, bom še sama poskrbela za kažin na drugih področjih.
Generalko so doživeli stanovanje, moja glava (ta je bila res potrebna prevetritve), odnosi z bližnjimi in celo garderobna omara.
Spravila sem se k dvodnevnemu postu, razmislila tudi, s kom moram še razčistiti (kar razganjalo me je od silne vneme, da končno povem, kaj si mislim) in kaj bi v teh vetrovnih časih še lahko spremenila, odkljukala in pustila za seboj.
To, da si vsake toliko zastaviš nove cilje (na primer, kaj bi rada pred koncem leta še dosegla, uredila, dokončala), je sploh super.
In ko je vihar končno ponehal ter se sredi meseca spremenil v piš vetra, mi je breme dokončno padlo z ramen. Počutila sem se umirjeno, prerojeno, pripravljeno na nove izzive.
Tako po novem ta opevani Merkur zame ni več slaba stvar, saj mi trikrat na leto omogoči, da si vzamem čas zase in razpiham vso nepotrebno nakopičeno negativno energijo.
