Športale smo me, naši inštruktorji pa so bili večinoma fantje. Le kaj bi si lahko želele lepšega? Na različnih koncih Slovenije so nam predstavili tri nove športe, za katere smo kmalu ugotovile, da so precej več kot to.
Prvega človeka, ki je z veslom v roki drsel po vodi, smo opazile pred časom, ko smo šle čez Tromostovje na sladoled, vrvohodci so nas začeli zanimati na špancirju čez Tivoli, longboarderji pa v kinu Šiška, kjer so nam predstavili, kako hitijo skozi življenje.
Čeprav smo zavzete tekačice, aerobičarke, plavalke, jogistke, plesalke, smučarke in še marsikaj, smo vedno pripravljene preizkusiti kaj novega.
In smo šle: supat, hodit po gurtni in se vozit z longboardi. V vodo smo vrgle tudi 'ta mlade' cosmo novinarke, a je bila na koncu najbolj mokra kar urednica.
1 Stoječe veslanje ali sprehod malo drugače
Potrebuješ: SUP-desko, veslo in suha oblačila (ki jih za vsak slučaj pustiš na obali).
Prva sta na svojih srfih začela veslati strastna deskarja na valovih Dave Kalama in Laird Hamilton, in sicer iz preprostega razloga: bilo jima je dolgčas. Namesto da bi čakala valove in gledala v zrak, sta raje izumila nov šport. No, v resnici so nekaj podobnega veliko pred tem počeli že ribiči v Polineziji, ki so imeli stoječe veslanje za zelo praktično plovbo. Danes je supanje eden najhitreje rastočih vodnih športov na svetu, ki se ga lahko loti prav vsak, saj ne zahteva nikakršnega predznanja. Postaviš se na srfu podobno desko, v roke vzameš veslo, drsiš po vodni gladini, zraven pa opazuješ naravo, uživaš, meditiraš ...
Nas sta na SUP-izlet peljala Nina in Žiga, člana ekipe Standuppaddler (www.standuppaddler.si) in nam razkazala lepote Planinskega polja, ki je bilo še aprila nekaj metrov pod vodo. Skupaj smo drseli čez poplavljeno makadamsko cesto, pod vejami dreves, nad ogradami za konje, prek potopljenega grmičevja ... bilo je res posebno doživetje, ki ga je cosmo popestrilo čofotanje Špele in Tine – v trenutku nepazljivosti sta namreč, ne glede na zagotovila, da se kaj takega skoraj ne more zgoditi, s svojih desk popadali v vodo.
Kljub temu smo ugotovile, da je supanje super, ker:
● So potepi po jezerih in raziskovanja rečnih rokavov s prijatelji res zabavni.
● Te supanje, medtem ko mirno drsiš po gladini in opazuješ naravo, umiri in sprosti.
● Je to aktivnost, ki pripomore k temu, da si fit – s pravilno tehniko veslanja krepiš skoraj vse mišice telesa.
● Je združljivo tudi z drugimi aktivnostmi – na SUP-u lahko vadiš celo jogo ali pilates.
● Lahko supaš povsod, kjer je voda – na morju, jezerih, rekah, kanalih, če si bolj adrenalinske narave, pa tudi na valovih.
● Obstajajo tudi napihljivi SUP-i, ki jih pospraviš v torbo in odneseš, kamorkoli te zanese pot, in tako tvoji potepi po svetu dobijo čisto novo razsežnost.
2 Povej, s kom longboardaš, pa ti povem, kdo si!
Potrebuješ: Longboard, čelado, malce ravnotežja in tipčka, ki te bo ujel pred padcem.
Longboardanje je že zdavnaj preraslo vintidž skejtanje. Nad njim se vedno pogosteje navdušujejo punce, ki se neustrašno podijo po mestu. Preizkusila smo ga tudi cosmo dekleta in dan končala s samo enim padcem, tremi novimi tipčki, ko smo jih spoznale med učenjem akrobacij, ter z željo, da si to novo prevozno sredstvo čim prej omislimo tudi same.
Longboard vs. rolka
Longboard je daljša različica rolke. Uporablja se za dirkanje, downhill disciplino, slalom ali kot prevozno sredstvo. Ker je longboard od rolke, je tudi bolj obvladljiv za vožnjo, omogoča preprostejše vijuganje po mestu in je bolj vzdržljiv ter tako primeren tudi za vožnje v dvoje.
Začelo se je na Havajih, kjer so deskarji na valovih longboarde uporabljali za trening takrat, ko valovi niso bili dovolj visoki. Med vožnjo na koleščkih so šviganje na vodi oponašali zelo nazorno – vključevalo je tako hitro vijuganje levo in desno, dotikanje tal z roko, spreminjanje položaja na deski ... njihov občutek za tekoče gibanje, ki so ga pridobili na vodi, jim je omogočil odlično vajo na suhem. Longboardanje je postalo pravi hit leta 1959, z razvojem vedno hitrejših kolesc pa je kot šport doseglo svoj vrhunec leta 1973. Zdaj se longboardi uporabljajo predvsem za vožnjo po mestu.
Rekord za najdaljše longboardanje pripada Robu Thomasu iz Nove Zelandije, ki je na deski okoli sveta v 850 dneh prepotoval več kot dvanajst tisoč kilometrov. Hitrostni rekord pa je bil dosežen lansko leto, ko je Rob Dyrdek presegel hitrost 130 kilometrov na uro.
Kje lahko boardaš?
Na strani www.longboard.si boš našla vse novosti v zvezi z opremo pa tudi, kam se lahko odpraviš, če premišljuješ o tem, da bi longboardanje postalo tvoj šport. Najbolj zanimive lokacije ta hip so Krvavi slepič v okolici Kopra (gre za asfaltiran odsek cestišča, ki je ostal neuporabljen del pri gradnji avtoceste), odlična proga za downhill je na Kureščku, ki je slabih 30 kilometrov oddaljen od Ljubljane, dirkaš pa lahko tudi na kilometer in pol dolgi progi v Križah pri Brežicah.
3 Sodobno vrvohodstvo ali metafora za življenje
Potrebuješ: Gurtno (vrv), dve drevesi in seksi inštruktorja.
Osnovna definicija: Slackline je najlonska gurtna, napeta med dve oporni točki, hoja po njej pa (vsaj na prvi pogled!) misija nemogoče. No, ni, če te za roko drži luštkan fant (me smo več tega našle v Tivoliju in se hitro navdušile za to novo staro športno disciplino). Ugotovile smo, da je gurtna oboje: super zabavna in super koristna. Hoja po njej je dinamična in poskakujoča, saj je raztegljiva in deluje kot dolg ozek trampolin, obenem pa ne dopušča slabe drže, dekoncentracije in drugačnih zavojev vstran.
Začelo se je v sedemdesetih v nacionalnem parku Yosemite med športnimi plezalci. Ti so se v času počitka zabavali s hojo tudi po plezalnih vrveh, napetih med drevesi nizko nad tlemi. Popularnost hobija je rasla, saj se je izkazalo, da krepi globoke notranje mišice in mišice na nogah ter izboljšuje ravnotežje.
In ne samo to: po vrvi bi morale hoditi tudi vse zdajšnje in bodoče manekenke, saj hoja po gurtni izboljša telesno držo, koordinacijo in občutek za ravnotežje (tega pa je na vrtoglavo visokih petah kar treba imeti!). In potem so tu še manj očitni, ne pa manj pomembni dobri stranski učinki slacklininga: tale štrik je v resnici meditacija, ki izboljšuje sposobnost koncentracije in pospešuje reakcijski čas – to pomeni, da krajša nevrološke živčne poti med levo in desno hemisfero, povezuje ustvarjalnost z akcijo in manjša prepad med moško in žensko polovico v človeku.
Ivo Lupša, član združenja za cirkuško pedagogiko Cirkokrog (www.cirkokrog.com) – kjer se lahko naučiš številnih cirkuških veščin – in šef štacunce To je to, igrače drugače, kjer si lahko nabaviš čisto svojo lastno gurtno (http:\\tojeto.info), ve o tej reči čisto vse, zato ... snemamo:
"Zame je to dinamična meditacija. Obstaja tudi joga slackline, modeli delajo asane gor, podobnost z meditacijo je pa v tem, da moraš biti na gurtni poravnan sam s sabo. V tem smislu vedno iščeš ravnotežje v življenju. Tule, kar je vedno pomembno, je: če boš ti miren, bo miren tudi slack. Začetki so pa težki, ker mišica ne ve, kaj mora delati, in rabi nekaj časa, da se navadi na novo. Kaj je tukaj zelo pomembno?
Vedno pazi nase – gurtna je nizka, nedolžna pa ne. Ko vidiš, da te zmanjkuje, skoči dol. Ne precenjuj se in nikoli ne podcenjuj orodja. Mirno dihaj, poravnaj hrbtenico in si predstavljaj, da te gor, kot marioneto, drži vrvica. Nikoli ne gledaš dol. Vedno si izbereš eno točko za svoj fokus. Spuščaš samo pogled, nikoli glave."
Takole: gurtna je krasna metafora za življenje in še posebej za današnji svet, zato jo zagrabi z obem a nogama! Kar pa se tiče tvoje glave: vedno jo drži pokonci! Se vidimo med drevesi ...
Pripravile: Manca Čampa, Tina Torelli, Špela Zupanc, Tina Deu, Anamarija Lukovac, Saraja Petrič, Tanja Kocman
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
