Zakaj je fenomen 'tradwife' Nare Smith v resnici tako kontroverzen?

"Nobena ženska ne bi smela imeti dovoljenja, da ostane doma in vzgaja otroke. Družba mora biti drugačna. Ženske te izbire ne bi smele imeti prav zato, ker če bi takšna možnost obstajala, bi se zanjo odločilo preveč žensk," je famozna, izredno provokativna izjava ene najbolj prominentnih feminističnih aktivistk Simone de Beauvoir. Takrat, v drugi polovici preteklega stoletja, je dregnila v velik del žensk, ki so še sledile tradicionalnim vlogam in so kariero zamenjale za vlogo mame in žene. Sčasoma, ko se je koncept družine moderniziral, individualiziral, vloge žensk pa oddaljile od zastarelih kalupov, smo na to izjavo že pozabili. Zdaj, ob vzponu t. i. 'tradwife' fenomena, pa so kontroverzne besede Simone de Beauvoir ponovno dobile aktualen odmev.

Prvi dan je zlagala perilo, a so otroci ves čas to perilo razkopavali. Drugi dan je možu pripravila večerjo, a bila potem od celodnevne rutine tako utrujena, da ni bila zmožna še intime. Tretji dan je poskušala posneti video za TikTok, a so jo otroci ves čas prekinjali. Ko je tisti dan sedla k večerji, se je počutila mrtva od znotraj. Z utrujenim glasom pove, da je njen svet postal miniaturen. Četrti dan žalost že utaplja v sivem pinotu.

Tako je koncept 'tradwife' življenja pred časom opisovala novinarka revije Vogue, ki je želela fenomen izkusiti na lastni koži. Vanj je seveda vstopila z vsemi možnimi predsodki in z izrecnim namenom, da o tem napiše očitajoč članek – iz perspektive novodobnega liberalizma se ideja vračanja v karkoli tradicionalnega vendarle ne sme opevati kot nekaj smiselnega. Bolj zanimiv je bil potem odziv splošne javnosti, saj se je pokazalo, da je ženska populacija glede zatekanja k bolj tradicionalnim oblikam bivanja precej razdeljena.

Tiste, ki niso bile nemudoma proti, so izpostavile, da v petih dneh ne moreš resnično odkriti, kaj pomeni biti 'tradwife', nekoliko več raziskovanja pa je pokazalo, da je med ženskami, predvsem mladimi mamami, kar nekaj zanimanja za vrnitev k nekdanjim oblikam deljenja vlog v družini. Zato je bilo vredno preveriti, zakaj je ta fenomen nekaterim ženskam tako privlačen in ali je sploh vzdržljiv ob sodobnem načinu življenja.

Sodobno, ki te ljubim tradicionalno

Naziv 'tradwife' (oz. 'traditional wife') pomeni prav to, kar namiguje ime – tradicionalna žena, ki se povsem posveča družini in domu. Ideja je dobila zagon z ustvarjalkami vsebin na TikToku, ki so na svoj način poveličevale umik od hektičnega poslovnega sveta v krasote gnezdenja in domačih opravil. Med opaznejšimi so manekenka, ki je postala tradicionalna žena Nara Smith, pa Hannah Neeleman (znana kot Ballerina Farm) in Kelly Havens. Ženske iz vseh vplivniških vetrov, ki zdaj na TikToku iz različnih zornih kotov promovirajo tradicionalno delitev vlog v novi preobleki. To seveda še vedno počno kot izpiljene vplivnice, ko elegantno oblečene in optimalno naličene demonstrirajo življenje žene, ki vestno in ljubeče skrbi za dom, otroke in moža, obenem pa še pripravi doma narejene kosmiče in si pri tem ne zlomi niti enega nohta.

Nova kategorija vplivnic, ki ustvarja kopico vsebin pod ključnikom #tradwife, ponuja vpogled v svoja slikovita življenja, kjer v prostranih kuhinjah skrbno in z ljubeznijo (in seveda 'iz nule' oziroma v angleščini 'from scratch') pripravljajo dovršene obroke za svoje smejoče se prestolonaslednike in čudovitega moža s snežno belimi zobmi. Njihovi domovi so pospravljeni in urejeni, njihove obleke so dolge in valovite, njihova predanost gospodinjskim opravilom pa neomajna.

So torej na pogled tipične vplivnice, ki pa v bistvu niso tipične vplivnice – ne bahajo se s potovanji, dragimi večerjami in udeleževanji na gala večerih, ampak v digitalne prostranosti pošiljajo vsebine, v katerih nastopajo kot kuharice, gospodinje, čistilke, vrtnarice in predvsem najboljše mame na svetu. S predpasniki, gumijastimi rokavicami in vsem drugim, kar še paše zraven. Tako je vloga nekdaj tradicionalnih žena postala digitalni spektakel, ki privlači milijone in milijone ogledov.

Nedosegljivi ideal

Za 'tradwife' vplivnice se pogosto govori, da ne delajo ali pa celo, da ne želijo delati. Včasih to oznanjajo kar same, češ da ne želijo 'delati' v konvencionalnem smislu, torej, da nočejo hoditi v službo za osem ur, se udinjati stresu plezanja po karierni lestvici ali posvetiti najboljših let svojega življenja tej ali oni brezoblični korporaciji. A ko rečemo, da te vplivnice ne delajo, čeprav le v najbolj konvencionalnem smislu, to v resnici ne drži – vendarle služijo svoj denar, saj je njihov vir dohodka to, da so vplivnice, da snemajo videe, jih montirajo in objavljajo na družbenih medijih. Torej – delajo. Ustvarjajo vsebino kot vsaka druga vplivnica, ki se preživlja z žetvijo klikov na družbenih omrežjih.

V tem tiči ključna težava za promocijo 'tradwife' življenjskega sloga, saj gre za fenomen, ki se je zagnal prav na družbenih omrežjih – največjo reklamo mu namreč delajo ženske, ki v resnici niso tipične 'tradwife' gospodinje. Na eni strani jim njihov položaj na družbenih medijih omogoča ohranjanje finančne neodvisnosti in predstavlja pomembno krepitev družinskega proračuna, na drugi strani pa so pogosto poročene s premožnim partnerjem, kar potem pojasni marmornate kuhinje in Givenchyjeve obleke, v katerih s svežo manikiro mesijo testo za doma pripravljen kruh.

Da je podoba, ki nam jo slikajo vplivnice, za 99,9-odstotka žensk nekaj povsem nedosegljivega (kako značilno za družbene medije), nam kritiki radi orišejo kar na primeru že omenjene Hannah Neeleman. 34-letna svetlolasa lepotica, ki zdaj z možem in kar osmimi otroki živi na kmetiji v zvezni državi Utah, je bivša misica in bivša balerina (od tod tudi ime njenega profila Ballerina Farm). Na svojem profilu, ki mu sledi več kot 10 milijonov ljubiteljev njenega 'tradwife' obstoja, prikazuje idilično družinsko življenje, brez stresa in pretirane tehnologije, kjer so otroci ves čas nasmejani, domače živali lepo skrtačene, vrtički pa prekrasno urejeni. Sanjsko v vsakem pomenu besede. Se pa okus nekoliko pokvari, ko ugotoviš, da je njen mož sin lastnika šestih letalskih družb, kar potem hitro obrazloži, kako lahko v objemu kmečke skromnosti Hannah vseeno pripravlja žgance na štedilniku Aga za 30.000 dolarjev. A za to fasado, ki se na prvi pogled lahko zdi povsem umetno ustvarjena, se skriva pomembno sporočilo tudi za čisto povprečne ženske.

Gre za sporočilo, ne za revolucijo

Preden fenomen 'tradwife' odmisliš kot še eno modno muho na TikToku, bi bilo vredno razmisliti, zakaj kljub dejstvu, da ima na družbenih omrežjih tako umetelno ustvarjeno podobo, vseeno pritegne ogromno pozornosti. Zakaj imajo te vplivnice milijone ogledov, zakaj se zaradi njih na plano vlečejo pol stoletja stari feministični zapisi in zakaj jih po zobeh vlačijo številni mediji. Strokovnjaki pravijo, da zatekanje k podobi družini predane žene iz 50. let prejšnjega stoletja v resnici odraža inherentno željo po odmiku od prenasičenosti s tistimi najbolj obremenjujočimi elementi modernega življenja – od neprestane vpetosti v digitalni svet in hiperaktivne komunikacije prek neštetih kanalov do nenehnega bombardiranja z novicami, obvestili, oglasi in drugimi vsebinami, ki obremenijo možgane in povzročajo neprestan stres.

Čeprav kritiki na drugi strani hitijo žugati, da koncept 'tradwife' uničuje temelje ženske osvoboditve začrtanih vlog in spodkopava dolgoletne učinke feminizma, pa porast trenda v bolj vsakodnevnih primerih (torej stran od TikTok izpostavljenosti) dejansko ne odraža resne želje po popolnem preklopu v žensko vlogo 50. let, ampak predvsem željo po bolj umirjenem in nenasičenem življenju. Vrnitev k osnovam, torej.

Tradicionalno na sodoben način

Največji pomislek, ki ga predvsem feministično obarvani krožki izpostavljajo ob pojavu fenomena 'tradwife' je, da bi takšen preobrat v življenjskem slogu za povprečno žensko pomenil izgubo finančne neodvisnosti, popolno podrejenost možu, podrejeno vlogo v odnosu in posledično velike težave za njo, če se slučajno ločita. "Izkazalo se je, da če se za ves dan zapreš v dom in nimaš možnosti, da slediš svojim strastem, si gradiš svoje družabno življenje in zapravljaš svoj lastni denar, to ni dobro za duševno zdravje," pišejo na spletni platformi Bravely.

Kar drži, če bi koncept tradicionalne žene gledali izključno kot ujetost v dom in domača opravila. Že pandemija nas je zelo nazorno naučila, da če se zapremo v domove in ne moremo živeti polnih življenj, to hitro vodi do depresije, tudi alkoholizma. Da je bilo duševno zdravje na udaru tudi v segmentu tradicionalnih žena v petdesetih, ki so se ves čas posvečale samo domu in družini, ni skrivnost, a ta bojazen pri fenomenu 'tradwife' verjetno ni potrebna, saj ne gre za popolno regresijo v čas naših babic in prababic, ampak predvsem za iskanje zdravega ravnotežja med sodobnim in tradicionalnim načinom družinskega življenja.

Če bi, seveda hipotetično, ženske z odprtimi rokami sprejele vse, kar koncept 'tradwife' zagovarja, to seveda še ne pomeni, da bi nenadoma ženske množično dajale odpovedi in prenosnike začele menjati za sesalnike. Za večino parov to tako ali tako ni finančno vzdržna možnost, še toliko manj, če je v enačbi družinskega proračuna več kot en otrok. Bolj kot strah, da bi ta fenomen potiskal ženske v arhaične vloge, je tu pomembno sporočilo tega pojava, razumevanje razlogov za nastanek tega fenomena in predvsem to, da veliko žensk čuti, da si želijo vsaj delček tega, kar takšen življenjski slog obljublja.

Strokovnjaki, ki so se poglobili v pojav, so se ponovno vrnili k citatu Simone de Beauovir in odkrili, da koncept 'tradwife' ženskam ne jemlje svobode, ampak jim jo v resnici daje. Ideja, da bi lahko bila ženska tradicionalna žena, ki se posveča domu in družini, je namreč v današnjem svetu vsaj tako absurdna, kot je bila v petdesetih ideja, da žena ni doma, ampak se vztrajno posveča karieri. Poziv Simone de Beauovir, da se ženskam niti ne sme dovoliti, da ostanejo doma, se je v današnjem času udejanjil bolj čvrsto, kot bi si kadarkoli upali pomisliti, saj sodobno življenje niti ne dopušča, da bi se ženske lahko odločile biti doma in biti "profesionalne mame in žene". Vzdrževanje družine pri večini parov zahteva dva polna prihodka. Obenem je z vsemi preostalimi novodobnimi obremenitvami (in pričakovanji od povprečne ženske in žene) kakovostnega časa za družino, dom in gospodinjske zadeve vedno manj. Zato niti ne preseneča, da so ženske začele množično idealizirati danes zastarane koncepte, ki bi jim dovoljevali več kakovostnega časa za družino, dom in gnezdenje.

Kaj ti torej fenomen 'tradwife' sporoča? Kaj nas, kot družbo, mora zanimati, ko se takšne vsebine dejansko pojavijo in pritegnejo toliko pozornosti? Predvsem je to opomin, da morajo ženske, predvsem mame in žene, svoje življenje postaviti pod mikroskop in še enkrat pregledati, kako so nanizane njihove prioritete. Kje na seznamu se znajdejo one same in tisti, ki jim v življenju pomenijo največ. Ker korporativni svet, elegantno prepleten s potrošniško gonjo, od vsakogar od nas ves čas zahteva vedno več in več. Zato je pojav 'tradwife', če nič drugega, ženske še enkrat pozval, da si postavijo pomembno vprašanje: 'Je v današnjem svetu možno doseči zdravo ravnotežje med moderno in tradicionalno ženo?' Sodeč po vseh analizah 'tradwife' fenomena, je odgovor – da. Ključ do uspeha je, da se o obeh straneh pogovarjamo transparentno, izpostavljamo prednosti in slabosti obeh življenjskih slogov in predvsem dovolimo, brez predsodkov in očitajočih pogledov, da si vsaka ženska, žena in mama, izbere najboljšo kombinacijo zase. In za svojo družino.

Avtor: Darjo Hrib

Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji