Priseljenka: Hrepenenje po novem začetku

V začetku 20. stoletja želita Poljakinja Ewa in njena sestra Magda najti boljše življenje v ZDA, toda Magdo zaradi bolezni zadržijo v karanteni na otroku Elis pred New Yorkom.

5. 3. 2014
Marion Cotillard (foto: Profimedia)
Marion Cotillard
Profimedia

Ewa podleže obljubam šarmantnega Bruna, ki ji obljubi lepšo prihodnost, vendar jo kmalu začne siliti v prostitucijo. Zbegana mladenka poskuša brez uspeha najti pomoč pri sorodnikih, in ko se zdi že vse izgubljeno, ji iskrico upanja obudi prijazni Brunov bratranec in večni tekmec Orlando.

"Filmska modernost ali sodobnost, če hočete, s katero je zadnja desetletja obseden Hollywood, ni toliko stvar izumljanja nečesa novega kot predvsem vračanje v preteklost s ciljem nadgrajevanja filmskih temeljev. Filmi Jamesa Graya tako s svojimi razmišljanji kot izraznostjo na novo izumljajo našo percepcijo klasicizma. In prav zato so docela in popolnoma moderni," pravi Jean Douchet, filmski zgodovinar.

Ameriške sanje

Piše se leto 1921. V hrepenenju po novem začetku in ameriških sanjah se Ewa Cybulski in njena sestra Magda vkrcata na ladjo za New York in zapustita rodno Poljsko. Ko izseljence izkrcajo in strpajo na otok Ellis, zdravniki odkrijejo, da je Magda bolna, in sestri ločijo. Ewa je prepuščena nevarnim in pohlepnim newyorškim ulicam, Magdo pa zaprejo v karanteno in zagrozijo, da jo bodo deportirali.

Prenova štajerke, ki jo dušijo tovornjaki, voznike vse bolj jezi, a Dars vztraja pri svojem

Popolnoma sama brez pomoči kogarkoli in v silni želji po združitvi z Magdo Ewa hitro postane lahek plen očarljivega, vendar pokvarjenega Bruna, ki jo prisili v prostitucijo. S prihodom rokohitrca in iluzionista Orlanda, Brunovega bratranca, Ewa znova pridobi samozavest in upanje v svetlejšo prihodnost, vendar na svojo nesrečo ne pomisli na Brunovo silovito ljubosumje.

Po sledeh dedovih fotografij

Priseljenka nadaljuje z raziskovanjem socialne tematike, ki pomeni osrednjo gonilno silo ustvarjanja Jamesa Graya, zlasti izkušnjo izseljevanja, vezano na njegove ruske židovske korenine in dediščino.

Zamisel o filmski zgodbi se je rodila deloma iz podob na starih družinskih fotografijah, ki jih je posnel njegov ded, ki je leta 1923 tako kot junakinja filma prispel na otok Ellis. Elementi osebne zgodovine so vzniknili tudi iz zgodb, ki jih je režiserju pripovedoval njegov praded, ki je v tistem času vodil eno od newyorških točilnic.

Snemanje na otoku Ellis

Snemanje je trajalo skromnih 34 dni na lokacijah v New Yorku in v studiih Kaufman Astoria v Queensu. V natrpan urnik sta bili vključeni tudi dve snemalni noči na zgodovinskem otoku Ellis, simbolu vseh ameriških priseljencev.

Zgodovinska prepričljivost je bila za režiserja izjemno pomembna, zato je bil njegov prvi cilj zagotoviti ta stvarni kraj snemanja. Več kot 200 članov ekipe, 1000 statistov, igralci in oprema so se s trajektom prevažali tja in nazaj ter vsevprek po otoku, da bi poustvarili kraj in vzdušje ob prihodu na tisoče evropskih imigrantov v ZDA v prvi polovici 20. stoletja.

Marion Cotillard

Film je režiral James Gray, v njem pa igrajo odlični posamezniki: Marion Cotillard, Joaquin Phoenix, Jeremy Renner, Dagmara Dominczyk, Angela Sarafyan ...

Cotillardova, ki je bila za vlogo Edith Piaf nagrajena z oskarjem, igra priseljenko Ewo Cybulski, ki se v velemestu takoj po prihodu zaplete z Brunom, ki ga igra vedno odlični in seksi Joaquin Phoenix.