V prvi epizodi podkasta Tvoj glas je Katarina Matejčič gostila Laro, študentko računalništva in informatike, dijaka Sergeja, ki se odloča za svojo študijsko pot, in Kristijana, pravnika in doktorskega študenta. Iskreno so spregovorili o izzivih, ki bodo poglavitno vplivali na njihovo izbiro na prihajajočih volitvah.
Izobraževanje, ki ne dohaja trendov
Za mlade je področje izobraževanja seveda ključno, saj predstavlja poglavitni del njihovega vsakdanjega življenja. Sogovorniki trenutni sistem v Sloveniji ocenjujejo kot vsebinsko soliden, a še vedno prepočasen pri prilagajanju sodobnim razmeram. Ugotavljajo, da se trg dela danes spreminja hitreje kot kadarkoli prej, izobraževalne snovi pa temu ne uspejo slediti. Kot je poudarila Lara, je to še toliko bolj izrazito pri študiju informatike, kjer bi bilo zlasti zaradi razvoja umetne inteligence nujno potrebno stalno nadgrajevanje učnih načrtov. "Potrebnega je veliko posodabljanja, sploh zato, ker umetna inteligenca že prihaja ne samo v naša življenja, ampak tudi v naše službe," pove Lara.
Še nekoliko bolj neposreden je bil Sergej, dijak, ki trenutno še razmišlja, kako naj nadaljuje svojo izobraževalno pot. Opozoril je, da se tudi sami poklici spreminjajo hitreje, kot se šolstvo uspe temu prilagajati. "To, kar se danes učimo v šolah, čez tri leta verjetno ne bo več pomembno," pove. Kristijan doda, da so visokošolski programi sicer bolj fleksibilni, a tudi ti pogosto izobražujejo za poklice, ki pa se že spreminjajo ali celo povsem izginjajo.
Digitalni svet, družbena omrežja in lažne novice
Vedno aktualna tematika med mladimi so tudi družbena omrežja, zdaj povezana še z umetno inteligenco in širjenjem lažnih informacij. Vsi trije mladi sogovorniki so se strinjali, da z drakonskimi prepovedmi ne bomo dosegli želenih rešitev, zato je bolj ključna digitalna pismenost. Kristijan je ob tem opozoril, da problem lažnih novic sicer ni nov in da pogosto izhaja prav iz pomanjkanja razumevanja digitalnega prostora. "Vse, kar piše na internetu, preprosto ne more biti res," zaključi.
"Ni vse, kar pride od umetne inteligence, relevantno," še dodaja Lara. "Znati moraš ločiti med pravim podatkom in halucinacijo." To pa je, ponovno, problematika, ki se dotika tudi izobraževalnega sistema.
Vse o (ne)slišanem glasu mladih
Statistike pogosto kažejo, da je participacija mladih na volitvah precej nizka. Da bi jim približalo to državljansko odgovornost, se vedno bolj omenja koncept spletnih volitev, a se sogovorniki v podkastu strinjajo, da samo to še ne bo zagotovilo bolj informiranih odločitev. Kristijan recimo opozori, da je bistvo demokracije v razumevanju, zakaj nekdo voli določeno stranko ali kandidata, ne pa zgolj v številu oddanih glasov.
Na drugi strani se seveda poraja vprašanje – ali politiki mlade dovolj poslušajo? Lara je v pogovoru hitro odgovorila: "Glas mladih se porazgubi v krvoločni politiki." Mnenje je torej, da politika pretirano nagovarja predvsem starejše volivce, medtem ko so teme, ki zanimajo mlada, potisnjene na rob.
Beseda tudi o duševnem zdravju
Pri mladih pereča problematika, ki pa jo politiki največkrat povsem spregledajo. Področje duševnega zdravja mladih bo očitno eno tistih kislih jabolk, v katero bo politika morala prej ali slej zagristi. V podkastu Kristijan opozori, da večina mladih do psihološke pomoči pride zgolj samoplačniško ali prek nevladnih organizacij: "Zdravstveni sistem bi moral to ponujati, sploh tako ranljivi skupini, kot so mladi." Izpostavljene so bile tudi težave na področju zdravja žensk in pomanjkanje dostopnosti do specialistov.
Ko so na zaključku podkasta mladi strnili misli, so bili izpostavljeni trije glavni očitki politiki: pomanjkanje skladnosti med obljubami in izpolnjevanjem teh obljub, odsotnost dialoga z mladimi in zamujanje z ukrepi, ki so potem še pretirano netransparentni. Politika ukrepa, ko je škoda že narejena. In sporočilo mladih v tej prvi epizodi podkasta Tvoj glas je jasno – želijo, da bi jih politika ne le poslušala, ampak tudi slišala, potem pa jih aktivno vključila v sooblikovanje prihodnosti, v kateri bodo živeli.
