Kaj pa to? Bi rekla, da je to res? 😉
Med milenijci se je v zadnjih letih razširil t. i. DINKS trend – kar pravzaprav pomeni akronim za angleški izraz 'double earnings no kids', torej 'dvojni dohodek, brez otrok'. Gre za pare, ki so se odločili življenje preživeti brez otrok in raje, kot da bi menjavali plenic, raziskujejo svet. Študija Univerze v Michiganu iz decembra 2023 pa nakazuje, da lahko starševstvo podaljša pričakovano življenjsko dobo na 76 let, piše New York Post.
"Precej jasno je, da je imeti otroke bolj koristno za dolgoživost, kot če jih nimaš," je dejal avtor študije Jianzhi Zhang. Zhang in njegov kolega Erping Long sta analizirala zdravstvene in genetske podatke 276.000 ljudi iz Združenega kraljestva. Ugotovili so, da imajo moški in ženske z dvema otrokoma najdaljšo pričakovano življenjsko dobo, manj ali več otrok pa lahko skrajša življenjsko dobo.
Te morda zanima tudi:
- Kraljevo družino pretresa nov škandal, saj so zaradi hudih obtožb aretirali princesinega ...
- Tisoč fotografij Olene Zelenske v Sloveniji so že posneli, noben pa se ni spotaknil ob TO podrobnost 🤯 (FOTO)
Starševstvo, trdijo raziskovalci, prinaša družbene koristi. "Ljudje z otroki imajo običajno več socialnih interakcij, kot je srečanje z drugimi starši ali učitelji, in znano je, da je več socialnih stikov povezano z daljšo pričakovano življenjsko dobo," poudarja Zhang. Poleg tega je študija iz leta 2017 pokazala, da starševstvo pomaga ohranjati duševno aktivnost v starosti, kar lahko doda dve leti življenja.
Poleg tega imajo ženske, ki rodijo pozneje v življenju, boljše možnosti za daljše življenje zaradi genetskih dejavnikov, kot so daljše telomere levkocitov, ki zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni. Čeprav igrajo vlogo genetski dejavniki, so pomembnejši vplivi iz okolja, kot so napredek v medicini, kontracepciji in izobraževanju. Zhang je ugotovil, da ljudje z genetsko nagnjenostjo k višji stopnji rodnosti manj verjetno doživijo visoko starost.
Nasprotno pa ljudje z geni za nižjo stopnjo razmnoževanja običajno živijo dlje. Vendar pa so okoljski dejavniki, kot sta tehnologija in sprememba življenjskega sloga, glavni razlog, zakaj se je pričakovana življenjska doba podaljšala s 46,5 leta leta 1950 na 72,8 leta leta 2019. Na podlagi opravljenih testov so znanstveniki ugotovili, da starševstvo, poleg tega, da čustveno izpolnjuje starše, lahko tudi pomembno vpliva na zdravje in dolgoživost. Kombinacija socialnih interakcij, mentalne stimulacije in zmernih odgovornosti prispeva k pozitivnim učinkom na pričakovano življenjsko dobo, trdijo raziskovalci.
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji
