Popotovanja po #IconicFestivalMoments so zaključena. Le kam je s prijatelji odneslo slovenske blogerje, ki so se to poletje odpravili na nepozabno doživetje po festivalski sezoni 2016 z Renaultovima Crossoverjema? S Capturjem in Kadjarom so prevozili več tisoč kilometrov in se domov vrnili polnih novih zgodb in čudovitih spominov.
5 bejb v Capturju
Zgodba se je začela nekako tako: v zame (pre)zgodnjih jutranjih urah sem začela popotovanje pobiranja moje Defected klape. Najprej sem prevzela sestro Aljo, nato sva se zapeljali do Anje, še po blogersko kolegico Teso in na koncu fotografsko mojstrico Katarino. 5 bejb, 1 avto. Čeprav je šlo le za vikend oddih in je bilo moje navodilo »malo prtljage« jasno in glasno, je vsaka od nas s seboj vzela mali kovček oziroma torbo in še eno torbico (moj in Anjin je bil mali, težko pa bi tako imenovala prtljago ostalih treh – čeprav so bile same mnenja, da so doma pustile ogromno nujno potrebnih stvari). Ženske pač! Čeprav sem imela ob postopnem pobiranju deklet občutek, da Captur volumna oblek, ličil in ostalih »nujno« potrebnih stvari, enostavno ne bo zdržal, se je izkazalo, da njegov prtljažnik le ni tako zelo majhen, nasprotno! Moje veščine igranja tetrisa, optimističnem smeh in ugotovitev, da se v prtljažniku skriva še en manjši dodaten prostor, so poskrbeli, da je bil poln prtljažnik pripravljen na pot proti morju.
Ikonična turkizno modra svežina
Temperature zunaj so bile sicer precej poletne, je bilo pa zato morje za moje pojme popolnoma prehladno. Alja, Anja in Katarina se niso dale in ob glasnih vzklikih vseeno zaplavale. S Teso sva jim mahali s kopnega in namočili le prste. Zato pa nisva nič manj uživali ob iskanju neobljudenih plaž s turkiznim morjem. Ozke in hribovite makadamske poti na Murterju je Captur premagal brez problema, sama pa sem bila nekoliko v dvomih, kako bom zmogla pot naprej, če se mi slučajno nasproti pripelje še kak nadobudnež (pot je bila komaj dovolj široka za nas!). Odločila sem se, da sledim teoriji punc, se le smejim in upam na to, da se me nasproti vozeči usmili. K sreči do srečanja ni prišlo, je bil pa Captur vseeno poln smeha.
Festivalsko poletje z Renaultom me je naučilo, da se včasih čar v doseganju končnega cilja skriva prav na poti. Pot je polna dogodivščin, novih spoznanj in učenja. Poletje polno ikoničnih trenutkov, glasbenih ritmov treh festivalov, avanturističnih voženj in brezskrbnega smeha mi bo prav gotovo ostalo v lepem spominu.
AJDA SITAR – Fashion, Beauty, Travel Blogger in Miss Sports Slovenia 2009
It's a wrap
Moja generacija odrašča. S tem ni nič narobe, kolesje časa se ne ustavi za nikogar. To je naš zadnji mladostniški hura, tako ga doživljam. Prava »študentska« dogodivščina, ki bo poskrbela za zgodbice prihodnosti. »Se spomniš takrat, ko smo celo poletje v Renaultu skakali po festivalih?«. Jaz si predstavljam to kot mesec in pol dolgo zbiralnico trenutkov, ki jih bom delil z ljudmi, ki so mi osebnostno in karakterno blizu.
Te misli sem zapisal, preden smo se prvič podali na pot. Nato se je začelo neskončno poletje. Pred nami je bilo 2432 kilometrov v treh rundah. Družba je bila na kupu, načrta nismo imeli, želeli smo to priložnost le čim bolje izkoristiti.
Neskončno poletje
Pet minut čez osmo zjutraj in oprijet najbližje boje lebdim vzporedno z morsko gladino in kontempliram o življenju. Morje je mrzlo, burja piha z nekaj več deset kilometri na uro, domačini hodijo okoli v jaknah, jaz pa čamim v vodi. Ampak kot pravi Slovenec ne morem priti na morje in ne iti v morje. Tudi z dežnikom, če je treba. Ker sem se tudi prijetno olajšal, sem se odločil, da se vrnem proti obali. Z valovi se borim kot Don Kihot z mlini na veter. Ampak z boljšo polovico se še nisva dokončno odločila, če bova v prihodnosti imela še kakšnega otroka, in zato, da obdržim funkcionalnost reproduktivnih organov, ne smem predolgo ostati v vodi.
Naša tretja festivalska destinacija je otok Murter, kjer sem dejansko prvič. Všečen otočiček, ki s svojimi nizkimi, belimi kamnitimi hišami spominja na grška obalna mesta. Smo v mestu Betina, približno sedem kilometrov oddaljeni od Tisna. Na terasi našega lepega apartmaja jem pravi morski zajtrk. To je grčki tip jogurta sa sladkim medom na dnu časice, nekaj narobutanih, sumljivo zelenih fig in Dorina mousse čokolada. Pravi morski zajtrk.
Kateri avto gre najbolje po makadamu? Služben. Kadjarja smo tudi včeraj na poti do Murterja nekajkrat nehote preizkusili. Da vidimo, če je resnično tako vzdržljiv, kakor izgleda navzven. Ko sem prevozil robnik, je bil občutek tak, kot da se še vedno peljemo po ravnem. Ko nas je vgrajena navigacija zapeljala na najbolj neobljudeno makadamsko cesto v Betinah, kjer se je zadnji avtomobil peljal pred več desetletji, se avto tudi ni zmedel. Stvari v življenju je potrebno preizkušati, sicer nikoli ne veš, česa so resnično zmožne.
JURE MAROLT - Papa bear. Journalist. Blogger. Ustanovitelj Ljubkega nesmisla in človek, ki sledi preprostemu življenjskemu motu: da so najboljši Moto piškoti, ki pa jih rajši kot namakam v mleko poplaknem z mrzlim pivom. Taku.
Več o doživetij naših blogerjev v besedi in bogatih foto galerijah najdete tukaj.
