Maldivi: Potovanje v tropski raj skozi oči naše novinarke (FOTO)

Po približno 20 urah poti z avtom, letalom, lokalnim letalom in hitrim čolnom sva 5. marca letos čisto prvič v živo zagledala košček raja, o katerem sva do zdaj le sanjala. Bil je točno takšen, kot sva si ga predstavljala: turkizno morje, bel pesek in bujno rastlinje zelenih barv. Prisežem, da je zelena na Maldivih še bolj zelena.

Med vsemi otočki, posejanimi po razprostrani modrini Indijskega oceana, sva izbrala Horubadhoo – enega najbolj ‘džungelskih’, ki leži znotraj atola Baa in je pod Unescovo zaščito.

Obdan je s sicer ne tako bogatim koralnim grebenom, a dovolj slikovitim, da se lahko potopiš v pestro podvodno življenje le nekaj metrov od obale in opazuješ na stotine različnih rib, morske pse, skate, golobice, morske želve in čudovite korale vseh barv, če imaš srečo, pa lahko nedaleč od otoka zagledaš tudi jato delfinov.

Horubadhoo, ki ga obhodiš v dobre pol ure (okrog in okrog), je zares bogat s številnimi rastlinami, tako da na določenih delih zares spominja na pravo džunglo. 

Pohvali se lahko tudi z - po besedah tamkajšnjega zaposlenega - enim najstarejših banjanovcem (ang. Banyan tree) na Maldivih, posebnost tega drevesa pa je v tem, da dodatna debla razvije iz sosednjih opornih korenin, kar drevesu omogoča, da se neomejeno širi navzven. Opraši ga lahko le ena vrsta ose, s katero ima edinstven simbiotski odnos. 

Že ob prvem sestopu s hitrega čolna na pomol mi je bilo jasno, zakaj so Maldivi tako opevani kot raj na zemlji.

Čeprav je bilo najino letovišče kar 95-odstotno zasedeno, sva imela občutek, kot da sva sama – na zapuščenem otočku sredi morja. Ljudje so se podnevi poskrili v zavetje krošenj nizkih grmičkov, ki oblikujejo potko od vsake hišice posebej do plaže, oddaljene (dobesedno) le nekaj metrov od tvoje postelje.

Mir in tišino, ki ju spremljajo šumenje valov, šelestenje dreves in edinstveno oglašanje tamkajšnjih ptic, občasno preseka le kakšen ‘krik’ povsem nenevarnih netopirjev, imenovanih ‘fruit bats’, ki se hranijo s sadjem z dreves.

Zdaj, ko mi je – upam – vsaj malo uspelo ti pričarati občutek otočka Horubadhoo, pa še nekaj dejstev o Maldivih:

1. Maldive sestavlja 1192 majhnih koralnih in peščenih otokov, združenih v skupine oziroma atole.

2. Naseljenih je le približno 200 otokov, pri čemer so nekateri namenjeni letoviščem (načeloma ima vsak otok svojega), drugi pa domačinom oziroma industriji in kmetijstvu.

3. Na Maldivih je približno pet odstotkov svetovnih grebenov, kjer živi več kot tisoč vrst rib (vključno z morskimi psi), pet vrst morskih želv, številne vrste skatov in golobic, ogromne mante in znameniti morski pes kitovec.

4. Beli pesek nastaja s pomočjo drobljenja odmrlih koral, za velik delež tega pa so zaslužne tudi ribe, imenovane papagajevke (ang. Parrotfish). Te z usti, ki spominjajo na papagajev kljun, ‘glodajo’ korale in jih nato prebavijo ter izločijo kot beli pesek.

5. Kot sva izvedela od lokalnega prebivalca, otoki vsebujejo plast vode – imajo podtalnico, kar pomeni, da ima vsak otok svojo vodo, ki pa je na otokih z letovišči za potrebe turistov prečiščena. Letovišče na otoku Horubadhoo ima na primer svoj prečiščevalni sistem, s katerim turistom zagotavljajo neoporečno pitno vodo.

6. Maldivi imajo vroče tropsko podnebje. Povprečna visoka temperatura je 31,5 °C, povprečna nizka temperatura pa 26,4 °C. Jugozahodni monsun od maja do oktobra prinaša dež, severovzhodni monsun od novembra do aprila pa je običajno sončen.

7. Uradna vera na Maldivih je islam in z zakonom je odrejeno, da jo morajo prakticirati vsi državljani. Skladno s tem se od turistov pričakuje, da spoštujejo lokalno kulturo in se med obiskom ali bivanjem na naseljenih otokih (tj. lokalnih, in ne turističnih) oblačijo temu primerno.

Letovišča na Maldivih imajo praviloma vse, kar potrebuješ.

Prehajanje med otoki namreč v večini primerov ni tako enostavno, zato so otoki oziroma letovišča opremljena z najrazličnejšimi storitvami in aktivnostmi. V najinem primeru so to bile razne športne aktivnosti (odbojkarsko, teniško in nogometno igrišče, fitnes, dvorani za skvoš in badminton, prostor za namizni tenis, potapljaški center in druge vodne dejavnosti), bazen, ogromen spa s savnami in masažnimi/lepotnimi storitvami, zdravstveni dom, dve trgovinici z lokalnimi spominki in najnujnejšimi drogerijskimi izdelki, restavracija à la carte, bar s pijačo in prigrizki (odprt 24 ur), kjer lahko v večernih urah uživaš v živi glasbi in plesnih nastopih, glavna restavracija s samopostrežnim bifejem in številne sprehajalne poti za odkrivanje skritih kotičkov. Na voljo so tudi različni izleti, o katerih pa malo pozneje.

Morda se ti bo zdelo zanimivo dejstvo, da vsi zaposleni v letovišču tudi tam živijo – na sredini otoka imajo svoje prostore z nastanitvami, trgovino, fitnesom, restavracijo in kavarno, odbojkarskim in nogometnim igriščem, imajo zelenjavni in zeliščni vrt ter celo svojo ‘diskoteko’, poskrbljeno pa je tudi za njihovo zdravstveno oskrbo. Zaposleni prihajajo z različnih koncev – poleg Maldivijcev tam delajo tudi ljudje iz Bangladeša, Nepala, Indije, Šrilanke, Filipinov … To so zares skromni, dobri in nič kaj prisiljeno prijazni ljudje, ki so v želji po boljšem življenju (in preživljanju svojih družin) svojo srečo prišli iskat daleč od svojega doma. Brez njih si svojega morebitnega ponovnega obiska Maldivov praktično ne predstavljam, saj so prav številni izmed njih poskrbeli, da sva se na otoku počutila kot najpomembnejša gosta.

Kot omenjeno, letovišča ponujajo številne izlete, pri čemer je nekatere potrebno doplačati, drugi pa so zajeti v ponudbo.

Midva sva se odločila za tri:

• Izlet z ladjico ob sončnem zahodu in iskanje delfinov.

• Izlet na lokalni otok Maalhos, skoraj 'zaraščen' s sadjem, kot so mango, banane, papaja, karambola, guava, pasijonka in druge, kjer spoznaš način življenja domačinov – zelo priporočam, saj gre za res posebno izkušnjo.

• Izlet na tri lokacije: potapljanje ob slikovitem koralnem grebenu sosednjega otoka, iskanje morskih želv (tudi te smo našli) in obisk peščenega otroka, imenovanega ‘sandbank’.

Ali na Maldivih nate prežijo kakšne nevarnosti?

Nedvomno si že videla posnetke morskih psov in skatov z Maldivov, ki so na prvi pogled rahlo neprijetni. Verjetno si v misli takoj prikličeš tudi nesrečen primer priljubljenega zoologa Steva Irwina, ki ga je pred leti pokončal skat s pikom v srce (kar je zelo, zelo redek primer!). Čeprav vse skupaj izgleda precej divje, moraš na Maldivih biti pozorna le na to, da slučajno ne stopiš na kakšnega skata, ki se včasih zna zakopati v pesek – kar pa je običajno vseeno vidno s prostim očesom. Verjamem, da ne bi želela tvegati kakšnega morebitnega pika, ki je sicer v zelo redkih primerih smrtno nevaren. Skati so načeloma plašne živali, ki bodo pobegnile pred teboj, enako velja tudi za morske pse, ki plavajo v plitvinah.

Gre za ljudem povsem nenevarne vrste, večinoma sta to morski pes sesač (ang. Nurse shark) in črnoplavuti morski pes (ang. Blacktip reef shark), ki plavata mimo tebe in še ob malo večjem zamahu pobegneta. Okoli našega otoka je mrgolelo majhnih ‘blacktipov’, ki iskreno bolj spominjajo na ‘kužke’ kot na krvoločne zveri. Od preostalih rib nevarnost po besedah domačinov z najinega otoka predstavljata le še plamenka (ang. Lionfish) in riba kamenka (ang. Stonefish), ki pa ju med vsakodnevnim potapljanjem nisva srečala.

Tako kot vse, ima tudi dopust svoj (običajno prehitri) konec. Najin se je končal po 12 dneh, in če se tudi ti kot večina, s katerimi sva se še pred potovanjem pogovarjala, sprašuješ, ali ni to morda preveč in kaj lahko toliko časa sploh delaš na enem otočku, je resnica ta, da mine v trenutku. Čas tam zares teče počasi, a hkrati hitro.

Maldivi z omejenim budžetom? Je možno.

Čeprav tudi sama nisva pretiravala in sva vzela enega izmed dostopnejših, a še vedno luksuznih letovišč (včasih moraš le počakati na dobro ponudbo), Maldive lahko obiščeš, tudi če imaš bolj omejen budžet. Spodaj je nekaj 'trikov', ki ti lahko pri načrtovanju takšnega potovanja pomagajo:

1. Povratno letalsko vozovnico lahko dobiš že za nekaj več kot 600 evrov, če izbereš pravo povezavo in letališče (sicer te lahko stanejo tudi od 1000 evrov in več).

2. Namesto luksuznega letovišča izberi lokalni otok, ki ponuja veliko cenejše možnosti nastanitev. Morda ne boš bivala v pravljični hiški na plaži ali vodi, ampak v hotelu ali kakšnem ‘guest housu’, a plaže so povsod na Maldivih naravnost sanjske. Pazi le, da obiščeš posebej označene ‘bikini plaže’, kjer se lahko brezskrbno kopaš v kopalkah (ne pozabi, da je to islamska država). Dodaten plus: Tudi izleti so z lokalnih otokov menda veliko cenejši.

3. Preden rezerviraš hotel, preveri, kateri transport potrebuješ do tja, saj do nekaterih potrebuješ le hiter čoln, do drugih pa letalo ali celo kombinacijo obojega (lokalna letala in hidroplani so zelo dragi, medtem ko so hitri čolni precej cenejši).

Kdaj je najbolje obiskati Maldive?

V kolikor te ne moti (občasen) dež, jih lahko obiščeš kadarkoli v letu, pri čemer je dodaten plus tudi to, da je takrat vse malo cenejše. Če imaš rada ves čas sončne dneve, pa jih obišči med novembrom in aprilom, a zapomni si, da so takrat tudi nastanitve najdražje.

Za konec pa še nasvet, za katerega mi boš hvaležna.

Pri rezervaciji letovišča izberi opcijo All Inclusive ali Premium All Inclusive, če ga izbrana nastanitev ponuja. Cene vsega, kar je treba doplačati (predvsem pijača), so namreč zelo visoke. Že res, da stane nekoliko več, a na koncu se splača in zares si boš oddahnila, ko ti ne bo treba na otoku plačati za popolnoma nič – razen kakšen dodaten izlet.

Midva sva v možnost Premium All Inclusive imela vključeno naslednje: zajtrk, kosilo in večerja v samopostrežni restavraciji (vključno z brezalkoholno in alkoholno pijačo), po želji tudi en obrok dnevno v restavraciji à la carte, hrana in vsa pijača v baru, odprtem 24/7, hrana in pijača v mini baru v hiški (ki so ga napolnili vsak dan), športne aktivnosti, izposoja opreme za snorkljanje in kanuja, nekateri izleti in enourni obisk spa centra.

Za več foto in video utrinkov ter morebitna vprašanja me lahko najdeš na Instagramu. Z veseljem odgovorim in s tabo delim dodat­ne informacije.

Besedilo in fotografije: Nika Švajncer