Prazniki nas na nek čuden način hkrati razveselijo in izčrpajo. Po eni strani si želimo miru, topline in občutka povezanosti, po drugi pa nas spremlja tiha napetost, da bi morali biti bolj nasmejani, bolj hvaležni in bolj "praznični", kot se v resnici počutimo. Če imate občutek, da vas decembrski prazniki čustveno prehitijo, niste edini. Resnica je namreč, da prazniki pač preprosto niso za vse veseli.
Ne spreglejte:
Ko prazniki niso lahkotni (in to je normalno)
Za mnoge ljudi je december čustveno zahteven čas. Zaključuje se leto, odnosi pridejo bolj v ospredje, tišina je glasnejša, kot bi si želeli. K temu dodajte še družbena pričakovanja in popolne podobe na družbenih omrežjih, pa dobimo recept za občutek, da z nami nekaj ni v redu. Pa ni. Prazniki niso enako doživeti za vse in nikoli ne bodo.
Ideja, da bi morali biti ves čas dobre volje, je ena najbolj izčrpavajočih decembrskih iluzij. Nihče ne zmore konstantnega veselja, še posebej ne ob koncu leta, ko smo že pošteno utrujeni. Pomaga pa, če si priznate:
- da imate lahko slab dan sredi najlepšega meseca v letu;
- da vam ni treba biti razpoloženi za druženje vsak večer;
- da tišina in umik nista znak nesramnosti, ampak skrbi zase.
Ko si to dovolite, pritisk popusti. Velik del prazničnega stresa namreč ne prihaja iz dogajanja samega, ampak iz pričakovanj, ki jih imamo do sebe, do drugih in do tega, kako bi morali prazniki izgledati. Ko jih nekoliko znižamo, se pogosto zgodi nekaj nepričakovanega: začnemo uživati v drobnih trenutkih. Ni treba da je vse popolno, da so vsi zadovoljni, da imate energijo za vse. Dovolj je, da ste iskreni do sebe.
Prazniki niso en paket, ki bi ustrezal vsem. Nekaterim srečo pomeni polna hiša ljudi, drugim dolg sprehod in zgodnji odhod v posteljo. In oboje je povsem legitimno. Vprašajte se torej, kaj vam letos res prija? Več miru ali več družbe? Tradicija ali nekaj novega? Domačnost ali kratek pobeg? S tem, kako preživljate praznike, niste dolžni ugajati nikomur drugemu.
Instagram ni realnost, čeprav se tako zdi
Bleščeče fotografije, popolne mize in nasmehi od ušesa do ušesa prikazujejo le izbran trenutek, ne celotne zgodbe. Nihče ne objavlja utrujenosti, solz ali tiste tišine, ki nastopi zvečer, ko vse utihne. Primerjanje z idealiziranimi podobami pogosto ustvari občutek, da nekaj zamujamo, v resnici pa zamujamo le svoj trenutek miru. Morda prazniki niso namenjeni temu, da bi bili bolj srečni, ampak bolj prizanesljivi do sebe. Da si dovolite čutiti to, kar čutite, brez popravljanja in brez razlag. In včasih je prav to najbolj praznično: da vam ni treba biti ves čas dobre volje, da bi bili dovolj.
