Slovensko društvo Hospic je svojih 30 let delovanja zaznamovalo z dogodkom, ki so ga poimenovali "Generalka življenja" – ta poteka v okviru njihove kampanje "Do kdaj živim?" Udeleženci smo bili prisotni na simbolični "generalki", kjer smo se skozi simboličen pogreb soočili z minljivostjo in se dotaknili pomena življenja.
Živimo tukaj in zdaj!
"Kdaj ste nazadnje koga zares objeli, ga pogledali v oči, se mu nasmehnili, mu povedali, da ga imate radi?," je zbrane goste Generalke življenja nagovorila moderatorka Mojca Mavec, ki je predstavila namen kampanje. "Družbena kampanja odpira prostor za razmislek o času, minljivosti in lepoti življenja. V svetu, kjer bežimo mimo trenutkov, pozabljamo na ljubezen, bližino, prisotnost in sočutje, zato se v Slovenskem društvu Hospic vračajo k osnovnemu: življenju. S sloganom Do kdaj živim? želijo spodbuditi dialog – znotraj nas in med nami. Odpreti srce za občutek, da smo tukaj zdaj," je zbrane nagovorila Mojca Mavec.
Čisto pravo pogrebno vzdušje
Tega smo najprej doživeli skozi zvok trobente enega najboljših slovenskih trobentačev, avtorja in ustvarjalca Tomaža Gajšta. Neisha in Verdev sta se po uvodni predstavitvi v improvizirani vežici drug za drugim ulegla v krsto. Prva je oči zaprla Neisha, vodja detabuizacije Slovenskega društva Hospic, Jani Kramar, je v pogrebnem govoru prebral tudi besede PR-ovke društva in dolgoletne Neishine prijateljice, Katjuše Štingl: "Neishine pesmi so nas učile, da ljubezen ni popolna, a je prava takrat, ko je resnična. Učile so nas, da biti umetnik pomeni verjeti, tudi ko svet ne razume tvojih barv. Neisha je svoje življenje pela. Ne le živela, pela. In s tem je v nas pustila nekaj, kar ne umre. Melodijo. Tisto, ki nas bo spomnila, da smo tu, da čutimo, da ljubimo."
A Neishi je življenje ponudilo drugo priložnost: "V grobu sem permanentno pustila en košček sebe, vse, kar mi ne služi več, vključno z nekaterimi slabimi navadami, odvisnostmi, odnosi... Lepo je, da se znamo soočiti s svojo minljivostjo, a ta dogodek je opomnik tudi temu, da se znamo posloviti in pustiti vsemu kar mora, da umre, takrat ko je čas," je svoje simbolično slovo komentirala Neisha.
Ko spregovorimo o smrti, v bistvu govorimo o življenju
Zelo čustveno doživetje je bil tudi simbolični pokop poslovneža Marka Verdeva. Njegovega "odhoda" so se udeležili najbližji družinski člani, prijatelji in sodelavci. V ganljivem poslovilnem govoru je njegov brat izrekel marsikaj, kar med ljudmi – tudi med tistimi, ki so si najbolj blizu – žal prepogosto ostane neizrečeno. Spregovoril je tudi o svojem obžalovanju, da mu ni stal bliže: da ga ni pogosteje povabil na sprehod, v gozd, v naravo … ali zgolj na pogovor – tudi če le o plesu in glasbi.
"Ko sem jih povabil na svoj pogreb, so bili z njihove strani najprej mešani občutki, a me že zelo dobro poznajo, zato sem hvaležen, da so bili danes ob meni. Brez njih izkušnja pogreba zagotovo ne bi bila tako globoka," je po pogrebu povedal Verdev.
Tako Neisha kot Verdev sta se strinjala, da je bilo dragoceno soočiti se z minljivostjo, sočutno sprejemati izgubo in predvsem slaviti edinstvenost življenja. In kljub temu, da pogreba nista bila resnična, so bili udeleženi vidno ganjeni.
Kampanja, ki zbuja radovednost
Kampanja, ki jo je v sodelovanju s Slovenskim društvom Hospic izvedla marketinška agencija Bold group, bo zaradi svoje drznosti in tabuja zagotovo dvignila nekaj prahu, kar je tudi namen. "Kot kreativci vedno iščemo dobre in močne zgodbe, ki zbudijo radovednost. Menimo, da je težko najti močnejšo zgodbo kot je življenje - in posledično seveda smrt. V mesecih dela z ekipo Hospica smo se dodobra spoznali z njihovim poslanstvom in njihovimi vrednotami ter skozi debate prišli do te provokativne ideje - ki pa provocira predvsem razmislek o sočutju, minljivosti in o slavljenju življenja," je o sodelovanju povedal Benjamin Hrkić, kreativni direktor agencije Bold group.
Vežica je še odprta
V Društvu Hospic k organizaciji svojega pogreba vabijo tudi druge mimoidoče, saj bo vežica odprta tudi v sredo med 8. in 18. uro. "Čeprav gre za navidezen pogreb, k stvari pristopite s spoštovanjem, tako da bo izkušnja še bolj globoka," ob tem svetujejo v društvu. V društvu bodo poskrbeli za pogrebni govor, ravno tako lahko mimoidoči na obred povabijo svoje bližnje.
