Anže Kopitar razkril, kaj si še želi, preden se njegova hokejska kariera konča

15. 11. 2023
Deli

Naš najboljši hokejist vseh časov kljub slavi in zvezdništvu ostaja skromen človek. Priznava, da življenje njihove družine ni preprosto, čeprav marsikdo misli tako. 

Tokratni gost Boruta Pahorja v epizodi Mastercard® podkast navdiha je Anže Kopitar, najboljši slovenski hokejist vseh časov in tudi prvi Slovenec, ki je zaigral v najmočnejši hokejski ligi na svetu, v ameriški NHL. Je kapetan Los Angeles Kings, za katere igra že 17 let, njegova ekipa mu pravi 'King' (kralj), dvakrat so osvojili Stanleyjev pokal, letos je že drugič prejel nagrado za fair play, njegove statistike pa so neverjetne. Pred dnevi je presegel nov mejnik, ki se bo zapisal v zgodovino: dosegel je štiristoti zadetek v ligi in s tem postal četrti hokejist kalifornijskega kluba, ki jim je to uspelo v rednem delu sezone. Čeprav gre višje težko in je Anže Kopitar tako pri nas kot čez lužo pravi zvezdnik, ostaja skromen in nikoli ne pozabi svojih korenin. "Ko ne igra ali trenira, dela kaj dobrodelnega, v Sloveniji pripravlja dobrodelni turnir v golfu, skupaj s Tomažem Razingarjem pa ima hokejsko akademijo, v kateri mladim predaja ljubezen do hokeja, športa in sodelovanja skozi igro. Anže Kopitar je izredno časten, diskreten in skromen človek, zato je moj navdih," gosta napove Borut Pahor.

Majhna ledena ploskev za domačo hišo

Pot Anžeta Kopitarja od majhnega dečka do vrhunskega hokejista se je začela na majhni ledeni ploskvi, ki sta mu jo za hišo na domačih Jesenicah postavila oče in stari oče. "Bila je ravno prav velika, da sem se naučil drsati. Star sem bil nekje okoli štirih let," pripoveduje Anže Kopitar in doda, da mu je bil hokej od nekdaj nekaj najboljšega. Na kožo mu je od malega pisan ekipni duh, vedno se je rad družil in vse to mu je hokej tudi prinesel. V prvi vrsti pa ga je za ta šport navdušil oče, ki je bil hokejist: "Kar je bila pa največja nagrada sploh v mlajših letih, je pa to, ko me je oče vzel s seboj tudi na njegov trening oz. na njegovo tekmo, pa da sem šel kdaj lahko v garderobo z njim po tekmi. To je bilo nekaj neverjetnega, neka taka nagrada za lepo vedenje doma." V pogovoru večkrat omeni vzgojo doma, kjer so dajali velik poudarek skromnosti in trdemu delu, vse to bi rad prenesel naprej: "Ne glede na to, kako si uspešen, vedno moraš vedeti, od kod si prišel, pa kaj te je sem pripeljalo."

Ko mora najstnik v trenutku odrasti

Anžeta Kopitarja je do vrha svetovnega hokeja pripeljalo v prvi vrsti zelo trdo delo, predanost, pa tudi odpovedovanje. Ko so Jesenice postale premajhne, je bil star 16 let in ni bilo preprosto, ko fant sredi najstniških let spakira kovčke in sam odide na drug konec Evrope. A njegov odhod na Švedsko je bolj kot njega samega skrbel njegova starša: "Jaz sem bil tako zagledan v  hokej, da druge opcije v moji glavi sploh ni bilo. Starša na drugi strani pa sta videla tisto malo večjo sliko, kaj se lahko zgodi oz. kaj se dogaja v življenju in sta bila malo bolj zaskrbljena. Ne bom rekel, da sam nisem bil zaskrbljen. S 16 oz. 17 leti je malo težje iti na svoje, pa živeti po svoje, ker doma le mama kuha, pere, pospravlja in vse to, kar normalen najstnik doživlja doma. Jaz sem pa moral v tistem trenutku, in to je bil res trenutek - odrasti. Nikoli pa nisem podvomil, da mi ne bi uspelo."

Igranje na Švedskem je bilo, pravi Anže Kopitar, pika na i njegove mladinske kariere. In tudi odskočna deska za naprej, kajti tam se je delal nabor za ligo NHL. "Padel sem v oči nekaj ekipam in na mojo srečo me je Los Angeles Kings izbral leta 2005 kot enajstega na nabor, potem se je pa delo šele začelo." Zdi se, da je Kopi na ta trenutek čakal že od malega, sodeč po zgodbi, ki jo je zaupal Borutu Pahorju: "Moja stara mama po mamini strani je bila profesorica angleščine v osnovni šoli. Jaz sem si že kot mulec nekako predstavljal, da bom angleščino malo več uporabljal, ker bom igral nekje v tujini in sem se je preprosto že prej začel učiti."

Da bi še Neža in Jakob doživela Stanleyjev pokal … 

Anže Kopitar je v severnoameriški profesionalni ligi NHL, v dresu Los Angeles Kings debitiral 6. oktobra 2006. Takrat je bilo prav vse v njegovem življenju podrejeno hokeju. "Ti si imel sanje, da boš dober, da boš morda najboljši. Kaj vse mora mlad človek narediti, da potem to tudi zares postane?" je zanimalo Boruta Pahorja. Kopi odgovori, da mora človek imeti tudi malo sreče, ob tem pa izpostavi, kako velike zasluge ima pri tem družina, s katero je zelo močno povezan, in podpora njegove Ines, s katero imata dva otroka. Skupaj živijo v Los Angelesu.

"Življenje naše družine izgleda zelo preprosto, pa je daleč od tega. Zdaj sta tudi Neža in Jakob že toliko stara, da se ukvarjata s celim kupom stvarmi. Moja potovanja so dolga, Ines pa doma (v Los Angelesu op. a.) to vse tako organizira, da nihče nič ne zamudi, da imam jaz svoj mir, da sta tamala dva pridna v šoli, da sta pridna na treningih, na plesih, da vse rojstnodnevne zabave obiščeta. To je taka logistika - na ven se nič ne vidi, jaz pa to zelo cenim. In zelo spoštujem." Čeprav se marsikomu življenje NHL zvezdnika zdi sanjsko, veliko pove podatek, da si prvih osem let v NHL ligi niti počitnic na morju niso mogli privoščiti: "Preprosto je bilo treba toliko trenirati. Bilo je po dve, tri ure na dan res intenzivnega treninga. Mogoče se ne sliši veliko, ampak mislim, da telo težko zmore več."

 

Kot pravi Anže Kopitar, je v takem položaju, da mora biti njegova glava popolnoma osredotočena na hokej. Prepričan je, da so z ekipo na dobri poti, da bodo čez leto ali dve spet lahko konkurenčni za najvišja mesta. Pri tem ima izjemno motivacijo, žene ga nekaj prav posebnega. "Jaz vem, da gre moja kariera počasi h koncu. Zdaj imam še tri leta svoje hokejske kariere in temu se bom posvetil 100 %, ker nočem imeti na koncu nobenih premislekov, ali sem dovolj naredil ali ne. Kar me pa še najbolj naprej žene, pa je to, da ko sem dva pokala (Stanleyjev pokal, op. a.) zmagal, Neža in Jakob še nista bila rojena. Če bi lahko še en pokal zmagal, da bi bila še onadva prisotna in da bi videla to, bi bila pa res pika na i!"

Njegov Jakob je sicer pred nedavnim osvojil srca navijačev, soigralcev, najbolj pa presenetil Anžeta Kopitarja samega, ko je v garderobi prebral postavo Kraljev. To se je zgodilo pred pomembno tekmo, v kateri je Kopitar postal igralec z največ nastopi za hokejsko moštvo LA Kingsov. Ob tej (še eni) pomembni prelomnici, ga je spremljala družina. 

V objemu družine in z golfsko palico v roki

Časa zunaj hokeja ne ostane veliko, kar pa ga je, ga naš hokejski as najraje preživlja v krogu svojih najdražjih. Zelo mu je k srcu prirasel tudi golf. Drži, da je ta relativno počasna igra popolno nasprotje hokeju, a mu je všeč, ker tekmuješ sam s seboj: "Jaz sem zelo tekmovalen človek. Tudi v mladih letih, ko smo igrali Človek ne jezi se, če nisem zmagal, so šle figurice po zraku. Golf je tak, da tekmuješ sam s sabo. Ker nikoli ne boš udaril istega udarca dvakrat." Ob tem gostitelja zanima, kako tako tekmovalen, kot je, preživlja poraze. Kopi pravi, da so porazi del športa, da tako pač je. Nekaj se iz vsakega poraza nauči, malo analizira, potem pa pozabi in gleda naprej

 

Veliko raje pa se spominja zmag in ena izmed njih mu vedno znova naježi kožo. To je osvojitev Stanleyjevega pokala leta 2014. "Sama končnica je bila za nas nenormalno težka, ker smo že v prvem krogu izgubljali 3:0 proti San Hoseju in smo potem obrnili vse skupaj. Mislim, da smo bili 4. ekipa v zgodovini NHL, ki je to naredila. V finalu, ko smo igrali proti New York Rangers, smo 5. tekmo zmagali v 2. podaljšku. Ko smo dali tisti odločilni gol … Spomnim se, kako se je vse skupaj odvijalo. Moj igralec, ki je bil pred mano na ledu, ki sem ga jaz zamenjal, je ravno prišel, v tistem se je pa naš napad razvil. Jaz sem skočil in v tistem, ko sem pristal na ledu, smo dali gol. Kocine mi gredo še zmeraj pokonci. Dvorana je šla v luft, veš, da se je dva meseca trdega, trdega dela splačalo. Potem se pa začne zmagoslavje. Pa vse emocije, nekako se film nazaj zavrti, kako je bilo, ko si star 4 leta, pa ko začneš za hišo drsati, pa potem, ko igraš svoj prvi turnir …" pripoveduje Kopitar, vidno čustven

Smeje doda, da je res nekaj posebnega v teh trenutkih pogledati na klop hokejistov, kjer se odrasli fantje obnašajo kot 7- ali 8-letni otroci. Posebna in zelo pomembna pa je tudi energija v hokejski ekipi 23 fantov in Anže Kopitar kot kapetan nosi za to velike zasluge. "Kakšne odgovornosti pridejo s tem, da si kapetan Los Angeles Kings, ene sijajne ekipe?" zanima Boruta Pahorja. Kopitar odgovori, da je nekakšen most med trenerji, menedžmentom, da mora vedeti, kako se ekipa počuti, da mora čutiti njen pulz, njeno energijo, njene potrebe, da mora poskrbeti, da se ekipa čim bolje poveže med seboj. 

Prav nič ne bi spremenil

Kar sedemnajst let je Anže Kopitar že del Los Angeles Kings in kot pravi, ko pogleda nazaj, ne bi spremenil prav nič. Los Angeles se mu zdi "eno zelo fletno hokejsko mesto". Tudi zato, ker na hokejiste ne pade preveč pritiska, priljubljena je košarka, bejzbol, zdaj so dobili tudi ameriški nogomet, poleg vsega pa je zraven še Hollywood. Njemu osebno to zelo ugaja, kajti zunaj ledene ploskve ni rad v soju žarometov, v središču pozornosti. "Jaz potrebujem pozornost svojega kroga oz. svoje ekipe, drugih oz. zunanjega hrupa pa ne potrebujem. Tiste, ki so v tem ožjem krogu, imam zelo rad in za tiste bi naredil vse. Do tistih zunaj tega kroga bom pa prijazen, tako kot so me doma učili." 

In prav to je – poleg žara, ki divja iz njega med hokejem - tisto, kar navdihuje številne njegove oboževalce po vsem svetu. Ob tem je Borut Pahor delil zanimivo zgodbo: "Minister in prijatelj Matjaž Han je šel nedavno v Južno Korejo na poslovni obisk in tja je nesel en tvoj dres s tvojim podpisom, da bi ga dal lastniku Kie, ki je hokejist. Ko mu je to izročil, se je on zjokal in mu hotel kar podariti avto. Preprosto je bil absolutno raznežen in se je razjokal. To ti mora veliko povedati o tebi, kaj ti to pomeni?" Kopitar odgovori povsem v svojem slogu: "To mi pove, da sem verjetno nekaj dobrega ali pravilnega naredil v življenju." 

Vabljeni na Metroplay, kjer si lahko ogledate vse epizode Mastercard® podkasta navdiha z Borutom Pahorjem. Naš nekdanji predsednik republike se pogovarja z izjemnimi Slovenkami in Slovenci, ki so na svoji poti ustvarili neprecenljive zgodbe, vredne preučevanja. Je nefiltrirano potovanje skozi njihove izkušnje, o odkrivanju njihovega potenciala, preseganju ustaljenih okvirjev in ustvarjanju izpopolnjenega življenja.

Vsebino omogoča Mastercard®.

Prijavite se na naš novičnik, da ne zamudite naslednje epizode podkasta, ki prihaja kmalu.

Preberi več na Metropolitan.si

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc