Čas je, da razbijemo tabu - ja, lahko gledaš tisto, kar ti je všeč. Tudi klišejske resničnostne šove.
Na vrhuncu evforije ob izidu serije Emily in Paris, ko so dekleta kupovala ovitke za telefone v obliki fotoaparata in razpravljala o tem, kako naj bi se izgovarjalo ime romantične prestolnice v naslovu serije, sem tudi sama s kotičkom očesa bežno (in predvsem zgroženo) spremljala množično vročico. Tolažila sem se s tem, da me serija brez pronicljivih dialogov in poglobljenih likov v resnici sploh ne zanima, še manj pa gane do točke, ko bi ji posvetila trenutek svoje pozornosti. Le koga zanima vsa ta najstniška drama! Vsa načela so veljala do trenutka, ko sem naletela na objavo na Twitterju: "Skriti pomen v finalni epizodi."
Preberi še:
- Izvoli RECEPT za okusen limonin cheesecake, ki je popoln za letošnjo zimo
- Predstavljamo ti 7 razlogov, zakaj lastniki hišnih ljubljenčkov živijo DLJE
Priznam, zarečenega kruha se največ poje. Emily in Paris sem si ogledala na dušek. In se ob njej neskončno zabavala. S ščepcem slabe vesti, seveda.
Ujela sem se v past — že nekoč sem svojo obsesijo z resničnostnim šovom Love Island opravičevala s tem, da sem si vztrajno prigovarjala: "Tako je neokusno, ampak ..." In vsaka izmed nas ima za tolažbo še prijateljico, ki nikakor ne prenese kultne franšize Grey's Anatomy, a izkoristi vsak trenutek na čajanki za razpravo o tem, ali je serija boljša pred ali po smrti dr. McDreamyja (mimogrede: je boljša).
Večina nas gledanje zagovarja s tem, da je vsebina tako ali tako slaba, in da jo spremljamo izključno zaradi tega, da se šalimo na njen račun.
Verjela ali ne, onkraj luže so tovrstnemu fenomenu celo nadeli vzdevek: 'hate watching.' Gre za t. i. sovražno gledanje vsebin z namenom, da se ob njih neskončno zabavamo. Tako pridem do zaključka, da imajo vse vsebine, za katere čutimo neznansko potrebo, da opravičujemo njihov ogled in navdušenje nad njimi, kar precej skupnih točk: običajno gre za (slabo režirane) resničnostne šove ali serije, ki se odvijajo s poudarkom na odnose in romantične užitke na sploh. Vse druge vsebine so običajno deležne več spoštovanja in tisti, ki uživajo v njih, bodo občutili manjšo potrebo pri zagovarjanju svojih užitkov ob gledanju. Nihče se verjetno ne počuti krivega pojasnjevati, da si je s pokovko v rokah ogledal Hitre in drzne, kajne?
Okolica nas hitro prisili, da začenjamo verjeti, da moramo biti boljši od določene zvrsti zabave, saj v nasprotnem primeru to pomeni, da smo manj sofisticirani, ker nas recimo privlači določen resničnostni šov. A zapomni si - bistvo pop kulture je, da je namenjena izključno zabavi. In da ni čisto nič narobe, če doživljamo občutek zadovoljstva ob tem, kar gledamo.
Novo na Metroplay: Žan Serčič o glasbenem ustvarjanju, ohranjanju zasebnosti in spremembah
