Kot pripadnica generacije Z se pogosto počutim razdvojeno med željo, da bi ubranila čast svoje generacije in željo, da bi pošteno prikazala, kdo smo pravzaprav v resnici. Leni? Naduti? Odvisni od telefona? Razvajeni?
Bodimo realni: nekateri med nami se dejansko ujemajo s stereotipi. Ampak tako stereotipi pač funkcionirajo – pogosto izhajajo iz delne resnice, a nikoli ne povedo celotne zgodbe. Leni in odvisni od telefona so lahko tudi pripadniki drugih generacij. Sicer pa imajo tudi oni svoje lastne stereotipe, ki so se jim skozi leta uspešno ali manj uspešno trudili ubežati.
Preberi še:
- 3 znaki, da si v vajinem razmerju prevzela vlogo starša (in ravno to ga morda odbija)
- "Moja mami me je rodila, ko je imela 39 let, oče pa 51 let" (resnična izpoved)
'Bumerji' naj bi bili brez stika z realnostjo, zaprti in nesposobni odpreti pdf datoteko, pripadniki generacije X cinični, pesimistični in brez ravnovesja med delom in osebnim življenjem, milenijci pa odvisni od avokad in nagrad za dobro opravljeno delo. Vse to so stereotipi, ki niso preveč koristni ali produktivni.
Kdaj so stereotipi koristni?
Obstajajo situacije, ko stereotipi o določeni generaciji vseeno pridejo prav. Ko se nekdo denimo prijavi na delovno mesto in delodajalci opazijo, da gre za pripadnika generacije Z, lahko predpostavljajo, da je zelo tehnološko pismen ali da ceni ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. To jim lahko pomaga, da lažje komunicirajo s kandidatom, prilagodijo ponudbo z vključitvijo fleksibilnega delovnega časa ali ustvarijo okolje, ki ustreza ljudem, ki so odraščali z napredno tehnologijo.
Ravnovesje med delom in zasebnim življenjem je po podatkih različnih raziskav dejansko ena glavnih stvari, ki jih pripadniki moje generacije iščejo pri zaposlovalcih – vendar pa to v precejšnji meri velja tudi za milenijce.
Pri Deloittu so na primer v raziskavo vključili več kot 22.000 anketirancev iz generacije Z in milenijcev iz 44 držav in večina daje velik poudarek ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, kar je tudi glavni vidik pri izbiri delodajalca.
Ravnovesje med delom in zasebnim življenjem oziroma jasno ločnico med tema dvema segmentoma je kot eno najpomembnejših točk pri prijavi na delovno mesto navedla tudi večina mlajših milenijcev in pripadnic ter pripadnikov generacije Z v članku za Metropolitan.si.
Naslednje področje, kjer stereotipi lahko pridejo prav, je marketing. Blagovne znamke in tržniki radi izkoriščajo generacijske stereotipe pri oblikovanju kampanj. Morda menijo, da je generacija Z popolnoma osredotočena na trende družbenih medijev, zato vključijo vplivneže ali meme, da pritegnejo našo pozornost. Velikokrat jo tudi dejansko dobijo.
Stereotipi nam pomagajo poenostaviti svet – uporabljamo jih kot kognitivne bližnjice, ko nimamo časa, energije ali virov za zbiranje vseh podatkov. Vendar te bližnjice prinesejo svojo ceno.
Ko stereotipi postanejo škodljivi
Problem nastopi, ko začnejo stereotipi dejansko vplivati na to, kako vidimo druge. Anketa iz leta 2023 na ResumeBuilder.com je pokazala, da je 74 % delodajalcv menilo, da je delo z zaposlenimi generacije Z težje kot z zaposlenimi drugih generacij.
Glavne pritožbe? Pretirano sklicevanje na lastne pravice, premalo truda in pomanjkanje motivacije. Ko se te predstave vtisnejo v misli, lahko vodijo v nesporazume in zamujene priložnosti za dejansko povezovanje in sodelovanje. To pa lahko pomeni, da nekdo zaradi percepcije o svoji generaciji sploh ne bo prišel do razgovora.
Če delodajalec samo na podlagi starosti domneva, da je nekdo len, lahko spregleda dejstvo, da ima veliko svežih idej, potrebuje le prilagodljivo okolje, da jih izrazi.
Poleg tega: kaj če bi se namesto obsojanja malo poglobili v to, zakaj so pripadniki generacije Z tako zahtevni do delodajalcev, osredotočeni na svoje pravice ali nemotivirani? Po podatkih Deloitta približno šest od desetih pripadnikov generacije Z in dve tretjini milenijcev meni, da se bo gospodarstvo v njihovi državi v naslednjem letu poslabšalo ali ostalo enako. Mnogi med njimi mislijo, da bo zaradi tega težje ali nemogoče zaprositi za povišico ali napredovanje, dobiti novo službo ali poiskati večjo prožnost na delovnem mestu.
Njihova zaskrbljenost nad gospodarskimi vprašanji vpliva tudi na njihovo sposobnost načrtovanja prihodnosti na bolj osebni ravni, saj mnogi pravijo, da bo težje ali nemogoče kupiti dom ali si ustvariti družino.
Poleg brezposelnosti in podnebnih sprememb pripadniki generacije Z in milenijci še vedno navajajo življenjske stroške kot glavno družbeno skrb. Več kot polovica pripadnikov generacije Z (51 %) in milenijcev (52 %) pravi, da živijo od plače do plače (za pet odstotnih točk več kot leta 2022). Vse to seveda vpliva tudi na to, da se, če imajo privilegij izbire, že v štartu ne odločajo za nestabilna delovna mesta ali tista s prenizko plačo.
Dajte nam priložnost, da nas spoznate!
Ne bom zanikala, da smo kot generacija pomanjkljivi. A to ni zaradi generacijske oznake, temveč ker smo ljudje. Naša generacija je sestavljena iz različnih posameznikov, vsak ima svoje ozadje in izkušnje, ki oblikujejo njegovo osebnost in vedenje.
Zelo enostavno je priti do hitrih sodb. To počnemo vsi. A stereotipiziranje ni nadomestilo za dejansko spoznavanje posameznike. Poglejte mene, na primer. Pripadniki generacije Z naj bi bili naravnost navdušeni nad novimi tehnologijami, jaz pa sem na tem področju bolj prestrašena kot kaj drugega. Chat GPT sem začela previdno uporabljati šele pred nekaj meseci, posnetke namesto na TikToku še kar gledam na Instagramu, telefon pa vedno posodobim šele v zadnjem trenutku.
Namesto da se zanašate na stereotipe, si torej vzemite čas in spoznajte osebo, ki stoji za generacijsko oznako. Priporočam poglobljena vprašanja in to, da resnično prisluhnete odgovorom, pa tudi kanček empatije. Nenazadnje si vsi zaslužimo, da nas ljudje dojemajo kot celoto, ne samo kot leto rojstva.
Povzeto in prirejeno po člankih Sophie Riegel na Psychology Today in Lare Paukovič na Metropolitan.si.
Novo na Metroplay: Lucija Kejžar, finalistka v kategoriji modni oblikovalec | ELLE TALENTI